Anonimen
|
Se mi sploh ni zneslo javit prej. Imamo čisto zmešnjavo doma in še nekaj dni jo bomo imeli, ker preurejamo stanovanje, da bo več prostora, da se bomo imeli kam dat. Jaz se s tamalo in pesotoma selim ko mačka mlade in bluzimo okrog. Včeraj nas je imela Tinka na obisku (hvala ti še enkrat, imeli smo se čudovito! ), danes in jutri nam je soseda odstopila stanovanje, ker je ni doma, samo je tako grozno neudobno tukaj, ampak ok, bolje kot nekje naokrog, v ponedeljek se bomo v Ikeo spokali, potem pa že upam, da bo toliko fertik, da bomo lahko doma, če ne pa ne vem, kam bomo šli. K sreči je Špela ful pridna in me ne utruja preveč še dodatno. Midve s Špelo sva včeraj pri Tinki odkrili čare peskovnika in pomoje si bomo mi na našem mini balkončku kar peskovnik uštimali. Tamala je sicer skoraj vso mivko ven sesipala, jaz sem pa rila z roko po tisti mivki kot krt. Prav terapevtsko je bilo. Rahelca, VSE NAJBOLJŠE , malo z zamudo, ampak vseeno iskreno! Renan, tudi Špela je na momente precej živa in jo komaj dohajam, pa da bi kakšen NE zastopila, lahko večinoma samo sanjam. Doma je še kar ok, se zna tudi sama zaigrat in imam malo miru, zunaj je pa ful naporno. No, meni je zato še bolj, ker tri lovim, še dva psa poleg nje, ali me pa na vrvici vlečeta, pa še velik trebuh zraven trogam. Sploh zadnje čase očitno vse kalorije pokurim s tem tekanjem, tako da sem bila na zadnjem pregledu celo pohvaljena, da se nisem veliko zredila , ker sem bila prej ful kregana, da se preveč redim. AjdaN, a teb se pa vleče nosečnost? Men pa tako leti, da pomoje tud dojela ne bom, kdaj me bojo popadki zagrabli, če me sploh bojo tokrat moji lastni, da ne bom spet šla na proženje. A te je že kaj strah, kako bo vse skupaj izgledalo? Mene kar malo skrbi. Bobika, Špela je navezana predvsem na svojega očija. Tudi name malo, ampak jaz pridem v poštev kvečjemu, če moža ni zraven, če ne sem pa eno smetalo zraven. Nanjga je dobesedno nora in kar tuli, če ga vidi samo na wc it, ker ni non stop z njo, jaz pa lahko mirno grem kamor se mi zazdi, pa je večinoma ne gane. Me včasih kar preseneti, če se pa meni meče za vrat in pojokca, če ji zginem iz videga polja. V svoji sobici pa še ne spi, ker je sploh nima, če bi jo imela, pa nimam pojma, kakšen občutek bi imela glede tega, da bi jo dala tja. Zdaj bomo sicer vsi imeli posebno sobo za spat, ampak bo spet skupna soba, tako da bo (bosta s tamalim) v lastni sobi šele čez ene 3 leta ali še kasneje, ko bova midva šla nazaj v dnevno spat, da bo spalnica samo še otroška soba. Nič, grem počasi spat, jutri bo spet en naporen dan. Ko mi bo zneslo, se pa spet kaj javim.
|