ronja
|
in za določene stvari jst mne da mislim, ampak vem da jih delam pravuser posted image pa če cel svet drgač misli - njihov problemuser posted image katastrofa, ane. hehe, ni katstrofa, če delaš po svoje - samo fajn je, če veš, da ni vedno samo ena pot do cilja... Tako kot si rekla na uni temi: za nekoga bo nekaj čisto ok, ker je v taki situaciji, zate pa ne, ker si v drugačni. Zato pravim, da je treba večkrat pogledat še okoliščine... Recimo meni se zdi prav, da Lejlo dojim ponoči, dokler pač to še rabi. Samo meni ni problem ponoči se zbudit in jo podojit. Če bi mela 39 let, pa bi rabila veliko spanja kot krtexx, potem bi se pa verjetno odločila tako kot ona... In čeprav se mi zdi prav, da jo polno dojim, se mi njeno ne zdi narobe - pač za njeno situacijo je to najboljše - boljše, da je mala zvečer na flaši in ima zadovoljno naspano mami... Al pa cesta pa kabli : ti maš veliko bajto, pa ni problem kablov umaknit, pri nas je vse tuto kompleto na 38 kvadratih, nimam kam dat stvari, jih pa rabimo... Valjda potem bolj pizdim, da se ne bi kaj naredilo... Mamo pa povsod naokoli pločnike in se mi ni treba glih na trepalnice metat, da bo mala šla lepo čez cesto in zato to sploh ni problem - vi mate pa povsod cesto okoli in normalno, da si živčna, če se ti Ula zvira po svoje. Štekaš, kaj mislim? Ni samo 1 prav, čeprav imaš neko idealno sliko, kaj vse bi bilo fino za otroka... To je tko kot tisti nasveti: vsak dan pojej eno jabolko, pa pest suhih marelic, pa mandljev, pa tega pa unga... pa na koncu bi bil ko slon, če bi vse, kar je dobro pojest na dan, dejansko pojedu . Isto je z gibanjem, pa nego telesa, pa ne vem še čim... vse je dobro delat redno- pa valjda bi glih crnil, če bi hotel to dejanko izvajat... Tako je tudi dobro, da ma otrok ful placa za igrat, pa da je veliko na tleh, pa da ga veliko nosiš, pa da ma mamo blizu, pa da ma vseeno tudi dovolj miru, pa da dovolj spi, pa da ga ne siliš spat, pa.... 10001 stvar - ne moreš vsem zadostit. Ti maš veliko prostora in dvorišče pred hišo, kar je dobro za tamalo, mi mamo mir v hiši, kar je tudi dobro za tamalo . Nekdo bo otroka vsak teden peljal v galerijo, pa je to tudi lahko fajn za otroka (ne za dojenčka, pol, ko jim začne to dogajat), jaz ju bom pa v Zoo, pa je to tudi dobro (isto ne za dojenčka, njim je vseeno, samo da je svež zrak). Fajn je, da je neka raznolikost, da jim daš več stvari na izbiro, vendar je hkrati fajn tudi, da je neka rutina, da ni preveč vsega, ker se potem zasitijo, pa ker nimajo nobenega občutka varnosti, če ni nobene konstante v njihovem življenju... Koliko mora bit raznolikosti in koliko konstante je pa spet od otroka do otroka ful različno - Lejla je najbolj srečna doma, bližnja igrišča ma še kolikotoliko rada, vse, kar je dlje, ji je pa že skor muka - oz. ona bi potem kar kmalu šla nazaj domu, če bi bilo po njeno. Ronja že od malega - več kot dogaja, boljše je... tak da rečt, to je pa prav, pa konec, je precej nehvaležno... Doma kuhana kosila, narejena iz sveže zelenjave, so super za otroka. Pa vendar: če mama še komi stoji, potem je boljše, da odpre frutek, pa ga z ljubeznijo zdeva malemu kot pa da se na pol pretrga, pa skuha tisto kosilo, potem pa nima ne žicev, ne potrpljenja, ne moči se zezat z otrokom, da poje... Če mama v kuhi uživa, super, če ji je muka, je boljše kaj drugega... itd,itd... sej me štekaš
|