ronja
|
ronja, sam meni je pa prikolica čist nevarna...
ja, saj zato pa razmišljam, kaj je bolj varno - bicikel z dvema zicema gor je precej nestabilna zadeva- da bi ga sama zvrnila, se seveda ne bojim - bojim se, da te kdo zahakla, ok gre mimo... pa hitreje odletiš kot pa če si sam gor... Samo prikolica je pa tako, da pa sploh nimaš nobene kontrole nad tem, kaj se zadaj dogaja... Mislim, ti že furaš lepo, samo če pa kdo zbije zadevo, je pa še večji šit, verjetno... NO, hitreje se zgodi, ker je širša - po drugi strani pa ljudje bolj pazijo, ker jo bolj vidijo, na biciklu ne vejo, da maš 2 otroka gor... Saj pravim - ne vem, kaj je boljše, še zbiram mnenja, raziskujem, predno bomo kaj kupili, da bo varno.
khurde, brez skrbi, da boš dobra mami. Pač vsak ma kdaj trenutek slabosti, pa to ne pomeni, da je slab starš! Glavno, da svojih misli ne realiziraš . Meni je grozno, če moram bit kdaj bolj groba do svojih otrok, ker sem navajena, da se da vse nežno - samo nekaterih stvari ne moreš: ne moreš nežno noska spucat - mislim, ti si že lahko nežna, luštno pa še vseeno ni, navadno ti to dojenček tudi nedvoumno pokaže . Isto je, ko jo s ceste potegneš, isto, ko ji kabel iz rok puliš,... In takrat te otrok pogleda s tistim očitajočim, presenečenim, zaprepadenim:"mami, kaj mi delaš?!" In se ti srce trga, pa če 100x veš, da prav delaš... Ga pač stisneš k sebi, potolažiš in poveš, zakaj je nekaj nevarno in upaš, da se bo čimprej naučil, da ne bo treba tega ponavljat v nedogled... Saj sva meli ravno z Ullo debato o tem . je pa grozno,ker nisi pripravljen, da bo to kdajkoli treba - potem se pa zgodi... Pa te grize slaba vest, pa zato pišeš na forumu .
jst bi sam tko rekla - kiara se je mičkeno prenaglila mogoč, prizadeta pa je preveč osebnop vzela.user posted image prov imata pa vsaka po svoje.
ulla, zdaj si me pa razočarala: od kdaj pa ti tole tko "politically correct"? Diplomatski... Tega pa res nisem od tebe pričakovala .
NO, meni se zdi logično, da je prizadeta vzela osebno, če je bilo pa nanjo mišljeno... Vsaki je hudo, če kdo reče, da je slaba mama, razen če je res 100%, da je to, kar kritizirajo, boljše za otroka. Pa še takrat se pritožujemo (v smislu "mi je rekla, da naj jo kar pustim jokat, uh, baba grozna"... )
Ampak prizadeta, veš, včasih pač vidimo nekaj, kar se nam ne zdi prav, pa si okoli tega celo sliko spredemo, pa ni nujno, da je slika prava. In potem ko kritiziramo sliko, ne kritiziramo dejanskega stanja, ampak to, kar imamo v glavi, da se dogaja. jaz se z nobeno prijateljico ne strinjam 100% glede vzgoje (hvalabogu, ne, sicer se ne bi mogle nič naučit ena od druge), pa seveda se mi kakšna stvar zdi čisto mimo, njim pa kaj, kar jaz počnem (začenši z dajanjem lulat, hehe ). Pa ljudje vedno gledamo feed-back, zato tudi toliko tekmovanja: hočeš vedet, da delaš prav, zato gledaš, kako se razvija tvoj otrok, kako se drugi... Da bi ves čas preverjal, če je vse ok z njim. In potem se hitro zaplezaš v to, da rečeš, da nekaj drugega pa ni ok, ker je pač tisti otrok drugačen. kar pa ni nujno povezano.
Ronja je ful motorična, sama od sebe se je obrnila že pri 2 mesecih, Lejla šele pri 4ih, pa še to ji je zdaj samo parkrat ratalo (pa ima istega očija in mami, zagotavljam )... Pa z obema probam delat lepo handling (no, z Ronjo ga zdaj ni več treba, ampak sem ga), pa tudi Lejlo dajem v gl. na tla, ker smo pač v sobi vse skup... Samo sta pač različni.
Je pa res, da več dražljajev pomeni večjo stimulacijo za živčni sistem in s tem razvoj - do neke mere, seveda. Če greš čez, deluje vse skup "overwhelming", torej prenaporno in ima nasprotni, zaviralni učinek. POznam celo družino, kjer je mlajša hči HOTELA it iz rok v posteljico, pa da ji dajo mir, da je lahko zaspala. Babica je starše non stop sekirala, kako jo lahko jokajočo dajo iz rok, pa grejo stran, pa ji niso mogli dopovedat, da mala točno to rabi... niso vsi otroci glih. Ronji bi se pa glih utrgalo, da jo jokajočo dam v posteljo, pa grem... Bi mela po moje kmalu policijo na vratih, kaj delam z otrokom, da se tako zverinsko dere . Lejla pa včasih tudi sama zaspi - ne glih pogosto, ampak se je že zgodilo...
Preveč rinit v otroka je ravnotako narobe kot premalo. tiste, ki se veliko ukvarjajo/mo z njimi, se hitro ujamejo/mo v past: "več je boljše", pa pozabijo/mo, da rabi otrok tudi svoj mir in čas za raziskovanje (to potem dobi, ker si tok crknjena, da mu z veseljem pustiš prostor in čas, da sam raziskuje, če le hoče ).
sicer pa za svoje otroke ne mislim, da so povsod najnaj - ene stvari imajo ena boljše, druga druge, tretje pa en tretji otrok. Se mi ne zdi nič narobe, če mislim, da je recimo nečak ful ful ful bolj vztrajen, pa da se nekateri otroci ful bolj skoncentrirajo, pa da recimo Ula že ful govori, Ronja pa še ne. Pač, eni so boljši v nečem, drugi v drugem, kasneje se pa itak lahko še vse 5x obrne... Zamenjala ju pa seveda ne bi, da ne bo kdo narobe vzel .
tko da ja, otrok, k je velik na tleh bo motorično boljše napredoval, otrok k se ga pa veliko po rokah vlači, pa se mu skoz neki govori in tko, bo mogoč mal prej začel fojemat svet, stvari, prej bo čebljal, govoril. da se pa čist lepo to oboje združit.
Hehe, v teoriji ja, v praksi pa... hm, Ronjo smo veliko več prenosili kot Lejlo, pa ji gre motorika res super, govor in to pa bolj tak tak. Razume čisto vse, je bila zdravnica včeraj čist paf, ko ji reče, odpri usta, ona odpre usta, reče, daj jezik ven, ona da jezik ven... Zadnjič sva bila še midva paf, ko smo gledali eno knjigico iz knjižnice, pa je znala pokazat en kup stvari, za katere vem, da jih nihče ni učil, ni jih bilo v drugih knjigah... ne vem, kje je to pobrala... Ampak govorit pa - mami pa babi, to je to . Noče rečt, če ne zna rečt perfektno, pa sva ful zadovoljna, kakorkoli je, samo ona ma svoj "quality control" . No, zdaj mamo še deda in dedi .
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
sej važn, da ostane v glav... me to kr precej iz tira vrže, ker zase ne morem rečt, da sem mela srečno otroštvo, pa kakšnih stvari nobenmu ne privoščim, sploh pa ne enemu malemu, k zdele mirno spi sred postle z rokami narazen k jezus, prbit na križu 
...evo, zdaj si pa lahk sama skusim in se kr doma prepričam kako stvari stojijo
