 |
RE: za tiste, ki imate otroke doma
25.10.2012 20:48:37
|
|
|
|
chezAnA
|
Izabelina, meni se zdita tukaj pomembni dve stvari. Ena je starost in njeno stanje v razvoju , druga pa je karakter. Kolikor se spomnim dogajanja pri naših je obdobje po drugem rojstnem dnevu (pa do tretjega, takrat se to umiri in pridejo druge reči na vrsto) precej naporno. Otrok je že fizično in motorično dovolj razvit, da zmore in tudi želi marsikaj narediti sam. Poleg tega se zna osnovno sporazumevati, vendar mu včasih zmanjka (-> napadi jeze, ker se ga ne razume, ker hoče nekaj dopovedati, pa ne zmore). Naši so se tudi precej navezali na njihove stvari, kolikor vem, je v tem obdobju tudi občutljivo obdobje za red- čas, ko otrok najraje vidi, da je vedno vse enako, potek in pripomočki. Kar se teh zahtev tiče, se mi zdi vredno potruditi. Premisliš vnaprej, kako otroku omogočiti varnost, samostojnost, stalnost. Tako mu omogočiš razvoj in se izogneš nepotrebnim prepirom, ki ne vodijo nikamor. (konkretno glede žličke: ima svoj komplet posode in pribora, naj jih sama pripravi, medtem ko ti pripravljaš ostalim, Ponavadi se zatakne pri izbiri oblačil. Naj nima dostopa do vsega. Pripravi ji po dve reči: Dvoje hlač, dve majčki, dva puloverja. Pa naj ona odloči, kaj od tega bo imela.) Zahteva nekaj več vložene energije na začetku, dokler zadeve ne postanejo rutina, potem ti pa v bistvu olajšajo življenje. Kar se tiče takih konfliktov, bi torej jaz vnaprej pomislila, kako se jim izogniti, ne bi rinila v njih.
Druga stvar je pa karakter. Ali že od vedno izsiljuje, trmari, joka za vsako figo? Rabi glede tega še posebno trdno vzgojo? Tak je naš tadrugi (pa tatretja tudni nekoliko) Pri njem pa je treba biti dosleden. Če nekaj rečeš, rečeš. Če si prej ni sam pripravil svoje žličke, potem je pač ni. Pri takem otroku pa moraš postati precej navajen na visoke in glasne frekvence, da nanje ne odreagiraš, da ne dobi informacije, da se tako nekaj doseže.
Pa srečno pri temle.
tix, pa nimate nikjer v bližini Kateheze? Tisti 9 je star 9 mesecev ali 9 let? Ker če je mesecev, potem itak še niste kandidati za katehezo. Začenja se pri treh letih, ponekod pri dveh in pol. Glede situacije doma pa te razumem, le s to razliko, da sem se jaz že odločila in da nas je malo več:) Kar počasi in temeljito premisli(ta). Pmembno je le, da jadeš zadovoljstvo in poslanstvo v biti doma (če se bosta odločila tako), da si že vnaprej priznaš, da ni in ne bo vedno vse popolno, pa da si zagarantiraš čas zase. NUJNO Pa mož ne sme misliti, da je tvoje delo doma lahko in samoumevno. Tako
Drugače pa so pri nas še vedno bagri, tovornjaki in ostala ropotija. Nič, kar bi bilo za deliti.
Aja, zadnjič sem po radiu slišala, da od aprila do oktobra vsako tretjo soboto v železničarskem muzeju priredijo cel žur. Delavnice za otroke, voden ogled razstave, lahko se popolješ v modelu parnega vlaka. Za letos je že mimo, morda bi bilo mamicam fantkov zanimivo to drugo leto? Mi bi mogoče šli kdaj.
Še nekaj luštnih idej:
http://pinterest.com/pin/52495151877858175/
http://pinterest.com/pin/52495151877890717/
Še ena stran za mamice fantkov (mislim, da je to še nisem dala, je pa na mojem računi pinteresta pogost vir pinov:)
http://makingboysmen.blogspot.co.uk/
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
... Ostalo so bile pa bolj razbitine, da nisem niti vedela točno, kaj naj bi kaj predstavljalo. Zdaj že nekaj časa nisem bila, mogoče je kaj drugače, če se je spremenilo, mi vsekakor povej, se priporočam:) 
pa na bolšjakih jemala, ampak bolj dodatke za dom, pohištva niti ni. tut zdaj bi ta prvo omaro vzela, če bi jo imela kam dat ... hrček sindrom imam glede teh stvari... imamo pa mi doma kup takega pohišva iz 60-ih, samo bolj malo komod in kredenc, bolj garderobne omare... bi jih nekako preuredila in spremenila, pa nimam ideje 
je devet mesecev imamo pa še pobalina, ki ima skoraj 2,5 in bi že ustrezal. Tisto osnovno že doma prakticiramo, se mi je pa zdelo fino da bi šel na kaj bolj "strokovnega" pa še v družbo. 
pa je pomakal v barvo in delal odtise. na žalost ni bil dolgo pripravljen sodelovati 
