ursa_p
|
Pozdravljene! Nikakor vas ne dohajam vec in imam kar nekaj strani za prebrati za nazaj. Ampak ker ni in ni konca, bom najprej napisala kako in kaj. Spet smo bili namrec v porodnisnici. V noci iz torka na sredo se je ponovno zacelo. Ocitno tamalcek noce, da se z ocijem crkljava in naju je hotel kar takoj spoznati. Okoli 1-ih zjutraj so me zaceli grabiti kar mocni krci. Ker jim zopet ni bilo konca sem poklicala v porodnisnico in takoj sva odhitela tja. Popadki se se vedno niso umirili. Rekli so mi samo ... ce si odprta 3 cm gres takoj v porodno - panika! Najprej me je pogledala sestra in ugotovila, da sem odprta od 2-3 cm ... potem me je pregledala se zdravnica, ki je bila sicer zelo prijazna, ampak noro pozabljiva (da gre za prvo nosecnost sem ji namrec povedala vsaj 5x!!!) ... ugotovila je, da sem odprta 2-3 cm ... ampak se je na sreco odlocila, da grem najprej na oddelek in bojo sele potem videli ali sem za v porodno ali ne. Na oddelku so mi dali prvo injekcijo za pljucka. Krci se se vedno niso umirili, kljub flajstru proti popadkom. Vzela sem se buscopan, da sem vsaj lahko zaspala - ce bi prevec razmisljala, bi bilo samo se slabse, zato sem si zelela samo zaspati. Dobila pa sem se Lekadol, ker mi flajster povzroca hude glavobole. In koncno sem zaspala ... do zjutraj ... se pravi se je vse pomirilo - zjutraj sem bila prav srecna! Ze ko sem odhajala od doma sem vedela, da domov ne pridem se nekaj casa ... popadki so bili namrec ze kar boleci za razliko od prejsnic. No, zjutraj so mi naredili UZ, kjer so ugotovili, da je tamal zelo v redu. Naj bi bil malo manjsi, pa vseeno v redu. Sedaj ima nekje 1900 g - sem pa na koncu 33 tedna. Zjutraj je bilo spet vse mirno ... (razen to, da sem zjutraj komaj vstala zaradi flajstra - so me tako bolele noge, roke, vse) ... se je pa zvecer spet malo zacelo, ampak sem po treh krcih takoj odsla po nov flajster (gor ga lahko imas najvec 16 ur, potem pa 8 ur "pocitka") in se je umirilo. Po 24 urah sem ponovno dobila injekcijo za pljucka, tako da je bil ta "del" zakljucen. Na CTG-jih je bilo spet vse mirno ... samo povedali so mi, da je malo zaspan. Sem pa opazila, da od srede naprej ni vec tako zivahen. Sicer se premika, ampak to ni vec isto kot je bilo. Vcasih me je ze vse bolelo od premetavanja v trebuhu, sedaj pa se premakne in mir, potem se spet malo premakne in mir. Se sicer premika, ampak ni pa nobenega divjanja vec. Kako bulo pa se najdem kdaj pa kdaj. No, dobra stran vsega je bila, da je pri nas doma ze skoraj vse pripravljeno na prihod nasega malcka. Ze v sredo so sle vse cunje v pranje (danes je ze vse zlikano in zlozeno v omarici, pa tudi torbo za porodnisnico sva ze pripravila - nekaj mojih stvari se manjka). V cetrtek je bil dan, ko sem v glavnem pocivala in mi niso delali nobenih "preiskav", edino CTG sem imela. V petek pa je bil odlocilen dan ali grem za silvestra domov ali ne. Zdravnica me je pogledala vaginalno in ugotovila, da sploh nisem 2-3 cm odprta!!! NORO!!! Za vsak slucaj mi je maternicni vrat pogledala tudi preko UZ-ja in ugotovila, da sem zgoraj se cisto zaprta, spodaj pa mozno, da sem odprta (lahko da od operacije, ki sem jo imela na maternicnem vratu na zacetku nosecnosti). Maternicni vrat se je sicer malo skrajsal, tako da je sedaj dolg 32 mm. No, tako da me je na sreco spustila domov. Hvalabogu, bi lahko rekla, ker zadnjo noc nisem spala nic, ker je bila v sobi zenska, ki je smrcala bolj, kot moj oci ... noro. Naroceno imam pa samo in izkljucno pocivanje, zato vas tudi toliko casa ze berem, pa se nisem prisla do konca. Sva imela pa z mojim bolj slabo silvestrovo, ker sem bila cisto slabe volje. Kar naprej je pretiraval s pocivanjem - vem, da mi je hotel samo najbolje, ampak vsega sem imela dovolj. Pa vsak mi je tezil ... zdrzi, ce se bo prej rodil bo to narobe, pa uno bo lahko narobe ... dovolj sem imela vsega. Kot da si zelim, da je z njim kaj narobe!!! In sva se cisto skregala. Sele vceraj sva se koncno pogovorila in ugotovila, da je pretiraval, jaz sem bila pa ze cisto na koncu z zivci - zato pa je pocilo. No, kakorkoli ... sedaj je vse v najlepsem redu - koncno. Sem pa skoraj prepricana, da februarja z vami ne bom docakala. No, se vseeno upanje umre zadnje in tudi za to, da bo moje pocutje boljse kot je (se vedno me namrec noro pece zgaga, vse me boli od lezanja, ... - za razliko od nekaterih se v nosecnosti na zalost ne pocutim najbolje ). Jaz upam, da se vse februarcice veselo cakate na februar, ne pa jaz, ko upamo, da bom zdrzala vsaj se 2 tedna ali pa malo manj, da bo tamal dopolnil 35 teden - od takrat dalje ti popadkov ne ustavljajo vec, ker naj bi bil ze dovolj razvit. Sem pa shujsala, tako da sem sedaj na +7kg ... kar pa ni prevec v redu ... lahko da je tamal manjsi tudi zaradi tega. Jem sicer normalno ... mogoce bi lahko se kaj vec pojedla, ampak se cel dan nalivam z Donatom, da me vsaj zgaga ne pece in da lahko vsaj priblizno lezim. Spet sem ogromno napisala, ampak me ze dolgo ni bilo med vami. Nisem pa delala panike preko SMS-jev ... bi pa seveda sporocila, ce ne bi bila vec v enem kosu - seveda! Zelim pa SRECNO NOVO LETO VSEM in da boste vse super - ve in vasi malcki (pa ocki tudi)!!! Sedaj pa spet malo pocivat, potem pa naprej brat, kaj vse se vam je dogajalo. Lp, Ursa PS: Sigurno sem se kaj pozabila - se se oglasim.
|