Barbs
|
O babe, sem že malo boljša... Aghm... Mia Soph - kako smo spali? Zapleteno, ti rečem, zapleteno... pri taprvi sva imela cel cirkus, pa svoja soba, pa bela posteljica, pa oblački, lunice, zvezdice, pa 7453 medvedkov in roza pentljic, pa ...cel cirkus, dobesedno. Pa je že v porodnišnici pokazala, kako se je odločila. Pri mamici!!! Doma sem jo dvignila, se nagnila, da jo bom položila v posteljico ( v naročju mi je seveda trdno!!!spala) ..ko se je dotaknila rjuhce, je na široko odprla oči in kričala! Če sem jo preložila v taveliko posteljo, k meni, je mirno spala, kot angelček. Prisežem, da nisem počela prav ničesar takšnega, kar bi jo odvračalo od spanja v njeni lastni postelji - ni je marala, pa je. Pozneje je čez dan dremuckala v ležalniku, na mizi v dnevni sobi Ko so prišli obiski, je bila na mizi Nika in narezek - ok ,malo pretiravam... Ko je bila zrela za v svojo sobo in posteljo ( po moji presoji seveda) je ta prvi teden vsak večer ( že kako uro po začetku spanja) priromala z medvedi pod pazduho naravnost v najino splanico, se namestila in zaspala. Bila sem čisto obupana - nato sva predelala najino splanico in njeno posteljico privlekla k steni, poleg ta velike postelje . In je spala noter, le zjutraj, okrog petih, je preplezala ograjo, prišla na sredino k nama, si odvila polulano plenico in mi jo zabrisala v glavo. Je blo treba vstat. Ta drugi pišek je bil podobne sorte, le da v porodnišnici še ni kazala svojih okrutnih načrtov - tudi ta prvih nekaj tednov doma ne. Kovala sem jo v zvezde ... Pa je malce zrastel, se hotel še več dojiti, tudi ponoči, na dve do tri ure, ker se naenkrat ni dovolj najedla, imela je namreč majhen želodček, ker je bila bolj suhica. Ona se je zbujala, jaz seveda tudi; vendar je ona takoj po hranjenju zadremala, jaz seveda nisem mogla; ko sem zaspala je Gaja že spet tulila za joško. Nakar smo se odločili, da je najbolje, če ji kupiva potovalno zložljivo tamalo posteljico in jo imava na drugi strani tavelike postelje, da bo bolj pri roki. Seveda v posteljici ni hotela biti ...Same modre, ti rečem... Tako smo bili veselo vsi v spalnici, tokrat s tamalo v postelji, s taveliko pa na svoji postelji ob steni - seveda do petih zjutraj. Potem pa vsi v taveliki postelji. Mansarda in ta mala soba v pritličju pa seveda čisto frej. Tamala je imela za razliko od tavelike še to navado, da se je na sprehodu, ponavadi ko sva šli iz trgovine s kako vrečko, odločila, da ji v vozičku ne paše. Kaj naj ti rečem? Da polagam upanje na mojga sinkota, da bo taprav desc in da se bo odločil spati v lepi posteljici, ki mu jo je ati pripeljal prav iz Rimskih toplic ... Sem pa pripravljena na vse - zato ne komplicirava popolnoma nič !!! Posteljico bova ta vikend zmontirala k najini postelji, hčerki sta ( na srečo) že tako veliki, da sta zadovoljni v svoji sobi ( no ja, nedeljska jutra ne štejejo, ko se radi gnetemo in gledamo živ žav) ... Posebnih omar moj nima, razen velikega predalnika na katerem je previjalna podloga... in to je vse. Bomo že sproti. Pa še nekaj se mi zdi ful pomembno in sem prepričana, da jih jaz nisem scrkljala - noben dojenček ne joka zato, ker je hudoben ali pa razvajen in bi vas hotel jeziti ... Zato ne poslušat, da ga je treba pustiti jokati, zarad pljuč, pa za karakter utrjevat, pa take glupe.... Če joka, nas rabi. In ga je treba stisnt, pa prelupčkat, pa na joško dat, pa malo nosit, pa pesmice pet, pa spet božat in lupčkat, pa če je treba, tudi k sebi v posteljo dat... tako hitro zrastejo ... in tako lepi in fajn zrastejo, če vedo, da jih imamo radi, da smo jih vedno imeli in da jih bomo vedno imeli. Naša Nika ima že fanta, pa se še vedno pride stisnt v mamin kovter ...
_____________________________
Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)
|