Mamaja
|
Daan! A ste se že navadili na muhasto aprilsko vreme ? Jaz še ne, čeprav kar vztraja. Stalno vlačim s sabo dežnik pa pelerino za voziček, pa nimam pojma, kako oblačit pupico. Da o vplivu bednega vremena na razpoloženje ne govorim... Zelo fajn je brati, da naše bebice lepo napredujejo. IZVIRNO SPOROČILO: Senait Zgleda nam kar vsem primanjkuje časa.. Dnevi so zapolnjeni od jutra do večera..niti nog si ne utegnem zdepilirat Uf, sva že dve taki . krst Midva se še nisva odločila za krst. Jaz sem verna in bi si želela, da je krščena, moj dragi pa ni veren in kot pravi o tem niti ni razmišljal, ni pa apriori proti. Zato sem mu pustila nekaj časa, da razmisli in se bova potem odločila, kako in kaj. Če bomo krstili, vsekakor ne bomo prej, preden Iva ne bo stara okoli 4 mesece. Nekako se mi zdijo otroci prej premajčkeni, pa tudi pri nas se še vedno dojimo na dve uri in so taki dogodki, ki lahko trajajo dlje časa, potem zelo zakomplicirani. Čeprav dojim vsepovsod in s tem nimam težav, v cerkvi res ne bi , mala je pa strašno tečna, če je lačna. Senait ne vem, kako veliko zabavo načrtujete ob krstu, ampak če boste delali avgusta, se vam lahko zgodi, da zaradi dopustov ne bodo mogli prit vsi, ki bi si jih želela ob tem dogodku. Če ti je udeležba pomembna, malo razmisli o tem... Pa še ena iz rubrike bizarni problemi novopečenih mamic : Zadnjič sva bili z malo sami na sprehodu, ko me je začelo močno tiščat na wc, sva bili pa še daleč od doma. OK, ni problem, sva šli na tržnico, ki ni bila daleč proč in kjer sem vedela, da imajo čisto spodobna stranišča. A glej ga : veceji so premajhni, da bi šel noter z vozičkom , invalidski je bil pa zaklenjen in nikjer ni pisalo, kj se dobi ključ. Kaj zdaj? Niti vozička, še manj pa otroka, nisem hotela pustit pred vecejem, ker je tam veliko ljudi in ni garancije, da bi me počakala. Pa če bi že tvegala z vozičkom...a naj lulam z otrokom v naročju ? Na koncu sem se odločila za hitro hojo do doma in se 20 minut mučila, preden sem končno dočakala domači wc. Kako se znajdete/ste se znašle/bi se znašle v taki trapasti situaciji? A ste svoje otročke že kaj puščale v varstvu? Midva sva šla sinoči v gledališče, malo pa so prišli pazit moji starši. In čeprav so navajeni eden drugega in vem, da so moji sposobni super poskrbet za dojenčke, ker zadnjih nekaj let varujeta nečake, sem imela cmok v grlu, ko sva šla od doma. Ni bil strah, da bo kaj narobe, ampak samo tak čuden občutek, ker puščam svojega otroka samega. Seveda je bilo vse OK, mala je bila pridna, zanjo sta odlično poskrbela, ampak vseeno sem bila strašno vesela, ko je bila spet v mojem naročju... A vas tudi kaj stiska pri srčku, ko greste same od doma, a sem samo jaz tako čudna? Lepo se imejte in crkljajte svoje
|