rozi55
|
HeLenčica, tale rjavina pa čist sax Sicer dokler ni rdečina, je še malo upanja, tako da še ne bomo kombajnov kvarili, te pa čisto razumem, da te je zvilo. Ampak to kar pride, razum nima kej dosti zraven. Sploh ne veš, kje se je to skrivalo v tebi, ker vsaj jaz precej sproti pucam zadeve, ampak vseeno pride. Jaz sem na prvega škrata čakala skoraj 5 let. Najprej se nisem sekirala, bi bilo fajn, ampak če ne bo, si bomo pa tudi naredili fajn. In sem veliko potovala, žurala, uživala. Potem je bilo po 2 letih, ajde, zdaj pa zares. Pa ni šlo, pa je po letu sledil Klomifen, pa sem si rekla, zdaj pa bo, pa ni bilo, pa me je 1. res sesulo. Potem je spet minilo skoraj leto z vsemi pregledi pa operacijami, in po laparo in histero sem bila pa 100% da bo, pa spet ni bilo. Me je 2. ful sesulo. Ampak potem je pa uspelo, ko sva delala na tem, da ne bi, ker me je čakal še Lletz, tako da življenje te lahko zeeeeeloooo lepo preseneti. In te bo. Zdaj sem precej bolj neučakana in sem imela več manjših zlomov, kakšna vmes me ni ganila, večina pa je bila v smislu f...off, a vsem lahko rata, samo meni ne. Pa ni čisto tako, samo ne poznamo vseh zgodb. In tudi naše bodo dobile srečne konce. Vse ob svojem času. Ena prijateljica mi vedno pove modrost, ki jo njihov uporabnik redno pove - da vsak nosi tak križ, kot ga je sposoben. In izgleda, da smo res ene hudo močne babnce . Bejbi, drži se.
|