|
RE: za tiste, ki imate otroke doma 17.9.2012 10:31:04
|
|
|
|
ronja
|
ronja tamalima je bil zanimiv sejem, najbolj sta si ogledala orozje seveda. pa nek lok. haha! Ne praši! Me smo prišle iz zgornje strani, kjer je bilo najprej tisto streljanje z lokom, malidve pa hladno ko špricer mimo. Probam mal navdušit (ker sem si sama hotla mal pogledat, mene pa loki zanimajo;), pa se nista čist nič dali... Spodaj mečev še pogledat nista hotli! Ko sta se unadva začela mečevat, se mi je Lejla zjokala in sem jo morala prav tolažit, da je to samo igra in šport in da si tadva ne bi nikoli nič hotela v resnici naredit. Je bilo strah, da bi njej, sem povedala, da to pa sploh ne, ker ne bi dovolila, potem ej bilo pa ok (ma še vedno uno zaupanje vame, da če bo lev ušel iz kletke, ni panike, ker je mami zraven:) - ta otrok bo še zelo razočaran nad mano...) Statve, oooo, to pa je dogajalo! Pa seveda una stojnica z igračkami... No, za ustvarjat je bilo tisto polstenje spodaj, za gledat pa mečevanje, tako da nekaj je bilo, samo vi niste bili takrat tam;). Ampak se strinjam, v gl. so samo prodajali, ampak v bistvu niti nisem kaj več pričakovala;). Les, uf, ja! To sem podedovala po očetu... Moja velika želja je električna rezljača in brus, hehe, ampak rezljača je prva. Ker les mi je super, žagat na roke pa čisto nič, tako da, elektrika rules! Ja, dekupirka ali rezljača je eno in isto:). Saj vsake toliko ima merkator tehnika eno čisto solidno precej znižano. Čim jo bomo meli kam dat, jo dobim, hehe. Mi jo je lubi že parkrat hotel kupit, ker ve, da si jo želim, samo zdaj res ne bi imelo smisla... Sem pa Ronji obljubila tisto punčko, ki pleza in bosta oči in dedi izžagala, jaz bom narisala, pa pobrusla, pa pobarvala in sestavila vso reč:) Kar se ostružkov tiče imaš take dekupirke, kjer lahko zraven priključiš sesalec, pa ti potem zauga vse sranje not. Sicer od dekuppirke ne boš imela kaj dosti ostružkov, to je tako tanka žagica, da je samo mali prah, pa še to ga ni prav dosti, ker je tanek rez. Obvladam,a ne, hehe:D. Ne, moj fotr res obvlada les, pa sem nekaj pobrala tako mimogrede:). čežana, se priporočam za naslov knjig, bom poiskala v knjižnici, če ne bo, te pa zagnjavim:) Vidim pa, da vas je veliko napisalo, da ste bile izgubljene pri prvem otroku. Sama se pa nikoli nisem tako počutila. Vsi so me tako pomiujoče gledali, češ, ja, prvi, je težko, pa še ne veš, kako, itd... ampak jaz pa nikoli nisem imela tega občutka - se mi je zmeraj zdelo, da jo kar razumem (ok, vendno se zgodi kdaj, da pač ne veš, kaj če, ampak recimo že pr prvih sem bila 100%, da vem, kdaj mora lulat in kakat, pa so mi vsi rekli, da to ni mogoče in kreten nisem šla preverjat, če nimam slučajno prav:) Vedela sem, kdaj je lačna, kdaj se rabi pocartat, kdaj je zaspana itd... Počutila sem se ko ena šimpanzka, že v p., sem še lubiju pisala, otroka sem spoznala po vonju, naredila sem si tako gnezdo iz rjuh v postelji, tisti materinski nagon se je zbudil... Sploh nisem mela teh problemov, ki bi jih morala met... Ko sem jo nosila, nisem nikoli imela občutka, da je ne znam prijet ali da bi se bala, da jo bom kam treščila... Edino se pa res nisem znala igrat raznih bedarij s tamalo do kake pol leta. To sem že na blogu pisala:D. Potem pa tudi to ni bil več problem. Ampak pred tem je Ronja tako samo na zizi visela, tako da se niti ni kaj dosti zanimala za igranje:D.
< Sporočilo je popravil ronja -- 17.9.2012 10:33:59 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|