maurica
|
IZVIRNO SPOROČILO: meta21 Prej ste debatirale o razvajanju ... Jaz imam malo drugačno mnenje. Mogoče se jih res ne da razvadit v smislu, da bi nekaj izsiljevali (npr. se bom drl dokler me ne boš nosila) ampak učijo se pa na polno. Poleg tega vedo, kaj jim je všeč, imajo želje in jočejo, če si nekaj želijo (hrano, dotik, ...). Torej, če je mojemu otroku všeč, da ga nosim pred spanjem (ker sem mu to pač nekajkrat omogočila) bo jokal, če ga ne bom nosila in če rad spi meni v naročju, bo jokal, če ga dam v posteljo. A to ni razvajenost? Mogoče res ne v strogem pomenu besede, je pa vsekakor naporno za starše. Moja izkušnja je, da sem po kakšnem daljšem obisku babic, ki sta ga itak imeli skoz po rokah, rabila nekaj dni, da sem vzpostavla prejšnje stanje (ko je otrok zmogel tudi ležat v igralnem centru). Se zelo strinjam!!! Gre za to, da jih lahko hitro na nekaj navadiš, če jim v vsem ustrežeš. Npr., derejo se tudi, če jih oblačiš, pa jih zato verjetno ne bomo pustile nage . Jaz mislim da je bistveno to, da dojančka ne ignoriraš. Verjetno ne joče brez razloga, ampak preden ga dvigneš v naročje, ga lahko poskusiš potolažiti na drug način (ga božaš, mu daš dudo, se z njim pogovarjaš), pač da nima občutka da je sam. Naš na začetku tudi ni bil ful navdušen nad posteljico, ampak jaz sem ga vseeno vsak večer polžila vanjo, mu dala dudo, mu prižgala vrtiljak, bila zraven njega in ga božala ... na začetku ni nič pomagalo in sem ga na koncu ven vzela (je zaspal v dnevni in sem ga pol prestavila v posteljico), ampak pol se je pa navadil in zdej zaspi že sam. To, da ga pa do prvega leta ne moreš razvadit (kot so učili v MŠ) se pa sloh ne strinjam. Se mi zdi, da do takrat lahko že marsikaj zamudiš.
|