Majchi
|
Ojla punce! Vidim, da vse čakate luno in da se nestrpno prestopate v vrsti za P . No, tko kot je ječi pomagal seks, je pri nas delovalo pomivanje oken . V ponedeljek sem še tisto slavno šipo iz dnevne pomila, posesala, pomila po tleh, se lotila še prahu in nekaj strojev cunj, nekaj še popeglala..., zvečer zrihtala Lano in šla ob 22ih spat. Ob pol enih sem se zbudila, ker je mali spet tok vrtal tam spodaj, kot da bo kar brez popadkov ven ušel. Moj je ravno ves zaspan iz kavča prilezel v spalnico, jaz pa nisem mogla zaspat, ker je mali plesal ne samo makareno, ampak še lambado, tango in čačača zraven . Tolk o tem, da se umirijo pred porodom... No, in 6 min čez 1 zjutraj je bil prvi popadek. malo debelo gledam in čakam. Čez 10 min še eden, čez 7 min tretji. So bili kar takoj konkretni in do dveh so bili že na 4 minute. Skočila sem pod tuš, kjer sem bila zarad britja enih 20 minut. Vmes vsaj 7 popadkov, se pravi so bili praktično že na 3 min. No, hitro pokličem mami, da je prišla k nama čuvat Lano in okrog 2.45 sva se končno spokala proti P. V sprejemni so me pregledali in rekli, da sem odprta 5 cm. Jupiiii, dober začetek! Me napoti na klistir, ampak je rekla, da dvomi, da mi ga bojo sploh dali. Me tam spet pregleda in sem bla odprta že 6 cm. Ker sem ga hotla, mi ga je na knap dala, ampak me je skoz hodila čekirat. Vmes mi je še rekla, da naj se ne ustrašim, če bom kar tam rodila. Naj ga le primem, da ne bo na tla padu . Popadki so ratal svinjsko boleči in ful težko sem jih že v stoje predihavala. Zraven mi je ratal noro slabo. In glih tisti dan sem prebrala, da takšna slabost lahko pomeni hitro odpiranje. Sem upala, da to drži. Skočim še pod tuš, nakar me odpeljejo v porodno. Babca me pregleda in pravi, da sem odprta 9 cm in da bomo kar začel. Ni blo časa ne za kanilo ne za nič proti bolečinam, masko sem imela le pri enih 3 popadkih. V bistvu ne vem, če sem bla eno celo uro notri. Predrli so mi mehur in mislim, da je bilo samo še enih 10 popadkov in mali je bil ob 4.48 zunaj . Torej 4 ure za prvim popadkom. Moj je šel potem domov in Lano sam odpeljal v vrtec, kao nije bilo ništa . Scenarij, kot sem si ga želela. Le, da si nisem drznila upat, da bi bil moj do odhoda v vrtec že doma . Moram rečt, da mi je bilo tokrat še bolj noro dobro rodit kot v prvo. Bilo je bolj boleče in noro intenzivno, stvari so mi uhajale izpod kontrole, ampak vsega je bilo konec v 4 urah in hvala bogu za to. Pa še v prvo sploh nisem čutila potisnih popadkov. Se mi je zdelo kot da pritiskam na suho, pač takrat ko mi je babca rekla. Tokrat pa sem te popadke ful dobr občutila, jih izkoristila in potiskala. Kokr mi je od prvega poroda bolj 1.porodna doba v spominu ostala, sem se tokrat ful lepo zavedala iztisa oz. finala. Rezali me niso nič, tud raztrgala se nisem. Osebje v Lj. porodnišnici je bilo spet ful prijazno. Ampak res, od vratarja ko ponoči vstopiš v P, do sprejemne sestre, dežurnega zdravnika, študentk, sester na oddelku, pediatrinj, fizioterapevtk, pa do čistilk !!! Tud pregledi ob sprejemu, v porodni, predrtje mehurja je bilo opravljeno tako nežno, kot ni bil še noben ginekološki pregled v nenosečem stanju. Res, vse pohvale! V bistvu sem bila obakrat ful zadovoljna. Ok, tokle zaenkrat, jutri vam pa še o malemu kaj napišem in kakšno slikco prilepim. Sicer smo vsi v nebesih, tako nam je lepo. Sestrica ga je zaenkrat lepo sprejela, dojenje zaenkrat laufa, spimo ponoči slabo, ampak dobro, saj je šele 5 dni star... Vse, ki čakate in si želite čimprej v Rim, želim vam srečno, hitro in s čim manj bolečin! Vsem nosečkam, ki pa ste medtem postale mamice, pa čestitam in želim vse lepo!
|