tejkaz
|
IZVIRNO SPOROČILO: gajka tejkaz - a je danes že ta tvoj "jutri", ko boš kaj več natipkala? A je že jutri? Sem imela zdajle dva dneva res najhujša. Danes je že malo bolje. Ma vsi nekaj hočejo od mene, po drugi strani pa nihče noče sodelovat ko je treba kaj naredit. Za lažje razumevanje - danes sem poslala že 17 mailov, od tega sem dobila pet odgovorov, pa še to en enga in istega urednika. Konec leta se približuje, in ker smo prijavljeni na n razpisov za sofinanciranje takih in jakih publikacij, je pač treba vse izdati do 31.12. v našem primeru pomeni, da bomo vse izdali zadnji teden, pa še to samo poskusni tisk, tako da bom 31.12. ob 13.59, prinesla nekaj na MŠŠ. Sicer smo kar pridno no. Podatek da smo število publikacij iz 1794 povečali na 1811 pove kar precej, a ne? Ravno ta hip poteka dopisna seja med upravnim odborom, kjer se odloča o moji plači in prihodnosti mene in sodelovke. Zaključi se ob 14.00 in zaenkrat je 5:4 zame (4 še niso pisali, 5 pa se jih strinja za povišico plače in pogodbo za nedoločen čas). Tudi če bodo ti štirje proti, sem zmagala. Ampak dokler ne podpišem pogodbe, nič ne verjamem. Sicer pa pri nas dnevi potekajo bolj kot ne tako kot ponavadi. Zjutraj pač rana ura - veliki podočnjaki, ups zlata ura. Vstajam ob 5.30, ob 6.30 sem že v službi, delam do 15.00 ali 16.00 ali 19.00 (in vse vmes), imam precejšnjo količino nadur, ki mi jih nihče ne bo izplačal. Ko pridem domov, se grem taksista - plesne, knjižna urica, trgovina (po novem me tašča prosi za prevoz do trgovine vsaj enkrat na teden, če ne kar vsak dan), telovadba, sem varuška sosedovi punčki, če sem pa srečnica in mi ni treba nikamor, smo pa zunaj. Odvisno od vremena, včasih do petih ali šestih, včasih tudi do sedmih ko je že trda tema. Mi si pa svetimo z lučkami. Otroka zelo uživata zunaj, ogromno prehodita, tako da smo zunaj kolikor smo le lahko. Tako da kuhamo ne več. Ne gre. Zvečer zaspita od pol osmih ali osmih. Jaz pa pod tuš in padem dol. Pri nas se pa ne gleda risank. Saj če bi želela, bi jima kakšno dala, tako jih pa sploh ne pogrešata, sama jima jih pa tudi ne ponujam. Itak smo pa tako malo doma, da tudi ne najdemo časa. Jaša je predvčerajšnjim prvič lulal na kahlico. Sem ga vprašala, če bo lulal, ko sem pri previjanju opazila, da je plenica suha. Se je vsedel, brala sva knjigico in čez ene 15 minut je lulat. Bil je čisto ponosen in sva morala kuj babi v Velenje poklicat da je Jaša lužico naredil v kahlico. Ampak je ostalo samo pri tej lužici. Po tistem je rekel da bi imel gatke z avtkom gor, ki jih je čez eno uro polulal. Potem pa plenico in sploh noče več slišat, da bi se na kahlico usedel. Ah, sej bo. Zdravi smo - nekam moram trkat. Bom poskušala kaj več sledit, da bom drugič še kaj komentirala. Lepo se imejte in lep vikend
_____________________________
Eva - 26.11.2006 Jaša - 3.8.2008
|