2ursae
|
fantička sta šla v vrtec (ne brez konkretne mere jutranjega jamranja), jaz pa čakam, da se Lučka zbudi in greva v Hofer, smo čez praznike požrli vse zaloge hrane  .
Kako ste silvestrovali? Mi smo se imeli odlično, kosilo smo jedli normalno, potem smo se igrali - najprej nekaj po Anžetovi izbiri, nato po Borovi itd - ob pol osmih smo šli skupaj s sosedovimi ven na dvorišče pod našo hišo spuščat rakete. Joooj, to je bila cela drama. Oni imajo tud 3letnega pobčka. Ko sta očija prižgala prvo raketo, ta sploh ni hotela vzletet, ampak je eksplodirala kar na tleh, tako da je pošteno počilo. Scena: sosedov pobček v joku beži, Bor joka meni v naročju, Anže se kar dobro drži, Lučka spi dalje kot top. Fantka potem nista hotela za nobeno ceno ostati zunaj, tako da smo šli k nam, saj se z naših oken lepo vidi dol na dvorišče. Anže je še zdržal eno prižiganje, potem si je pa tudi sam zaželel, da bi šel v hišo. Tko da smo potem ženske in otroci kampirali pri nas, čeprav si fantička nista upala niti skozi okno gledat. Ju še živo vidim, kako sedita pod stopnicami (daleč od vseh oken), se igrata z eno lokomotivco in se pogovarjata: "a ne, midva ne greva raket gledat, ne ne" "ne, preveč pokajo, bova tu ostala". Moška sta še prižgala, kar smo imeli, potem pa tudi onadva prišla k nam. Tako smo bili kakšno urco, otroci so se igrali, divjali in seveda razturili celo hišo . Po njihovem odhodu smo se pa crkljali (sem maximalno crkljala našega Borčka in je bil čisto hepi. Sedel mi je v naročju in sva jedla čips.), risali, jedli priboljške  ... Bor je zaspal deset pred polnočjo, Anžeta sva nagnala v posteljo malo pred eno, Lučka jo je pa še svirala do treh  . Tko, bilo je super, je pa res, da sva si z možem v tej pestri noči komaj uspela voščit.
Komaj čakam na vaše zgodbice .
_____________________________
moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Mogoče delujem po principu dela v šoli, ne morem iz svoje kože.
, stava je padla, porejena sem glih prov, da imam izolacijo na pravem mestu, ta tekaška pavza se mi prav pozna
Pri nas takratko vedno potegne Benjamin, saj je on tisti, ki, za razliko od Jakoba, potrebuje več moje pozornosti. Jakob se največkrat zamoti sam, on je tak bolj individualc. Z Benijem pa se kartamo, igramo družabne igre, včasih se zamotita z igro (vendar to skupno igranje traja le do prvega udarca, se namreč ful tepeta
). 
q
