karmen b
|
Tea kaj naj ti rečem....ne vem kdaj se je pri vama tak odnos začel, ampak vem, kako ti je. Tudi moj dela enako in ne morem nič narest. Pogovor o otroku mu je popolnoma odveč, intimnost med nama se je ustavila, vse naredim narobe, če se hočem pa pogovort, mi očita, da ga za vse krivim. Ampak sem ga skužila!!! Strah ga je ko hudič! Ne upa se me dotaknt, ker se boji, da bo naredu s tem kako škodo in če mu hočem dopovedat, da škode ne bo, se začne kregat z mano na vse možne načine, samo da mu nebi blo treba, ker ga je vseeno strah, priznal pa seveda ne bo, ker je moški! Najbplj zanimivo pa je, da ko srečam najine prijatelje, vsi govorijo, kako jim razlaga, da je živčen, ker se bliža rojstvo otroka in kako se vsega tega veseli. Zato sem sama sklenila, da bom svoje hormona sprostila kje drugje, njega pa pustila pri miru. Ignoranca zelo zaleže. Slej ko prej opazi, da si popolnoma drugačna in ga začne grist, zakaj je tako. Ne smeš si delat take žalosti. Zmeni se s prijateljicami, nosečkami... pejd naokol, zafilaj si čas, da ne boš vedla kam ti dnevi uhajajo in tudi vidva se bosta kar naenkrat našla, boš vidla. Pri nama je delovalo, pa sem ga že čist odpisala.
_____________________________
Špela je naše največje veselje :)
|