vanilla
|
Ooooo, Ebetka, braaaavo, da si doma !!!! Kar verjeti nisem mogla, ko sem videla, da si pisala ! Huh, zdaj smo pa pomirjene..... Moram priznati, da sem se večkrat čez dan spomnila nate in pomislila, kako si kaj, kaj ti delajo tam, kako se počutiš (ker si res že prej omenjala, da te je groza bolnic).... O, HB, da je vse v redu!! In da je tudi plodovnice dovolj... Ja, za dojenčico sem pa tudi jaz sigurna, da se je pač vrgla po mamici . Ma, saj moja tut ni neka težakinja pri 2600 gramih. Pri 36-ih tednih so nekateri že okrog 3 kile težki, tak da.... Za punčke je itak značilno, da so bolj lahke. Oh, res sem vesela, da si se oglasila. Zdaj pa samo počivaj, počivaj, počivaj. Prav pogrešale smo te.... S Pikico sva bile res v skrbeh! Si mi kar polepšala dan, ko si se oglasila . No, jaz sem bila včeraj na jogi za nosečnice.... Je bilo prijetno, sproščujoče... Dosti vaj smo delale za učvrstitev stegenskih mišic, mišic na rokah... Vodili sta dve babici iz ptujske porodnišnice. Zelo poudarjata, da je treba priti na porod čimbolj sproščena (kolikor je pač to takrat mogoče). Obe sta rekli, naj si zdaj te zadnje dni in tedne pred porodom vsak dan dopovedujemo, da moramo bit čimbolj sproščene, dobro in globoko dihat med popadki, se prepustit strokovnosti babic (jim zaupat in ne pametovat) itd... Upam, srčno upam, da mi rata ostati mirna, ko bo šlo zares! Danes pa sem šla še na posvet o ultivi... Anestezistka je res priznala, da so babice starokopitne in je ne dajo rade. Naj pač vztrajamo in jo zahtevamo... Samo se zna zgodit, da je pač ne bomo dobile... No ja, jaz sem psihično bolj pripravljena na naravni porod in se na tole ultivo res ne zanašam preveč. Bom že preživela brez nje, saj ženske rojevamo že tisoče let.... Počutim se drugače dobro. Ponoči pa je spanje kar oteženo. Medenične kosti noro bolijo, da me kar zbuja, komaj potem noge premikam. Pa trebuh imam celo noč trd kot kamen. Danes je bil prav posebno trd, da sem se prav čudila, kaj je zdaj to. Tudi bolel je rahlo. Hja, vse se pripravlja počasi.... Evo, nastopamo 37. teden - naši otročki so uradno donošeni !! Aja, še glede strahu pred porodom... Kot praviš ebetka, da si se naposlušala raznih zgodb... Danes je tudi ena na posvetu za ultivo do potankosti opisala svoje grozodejstvo na prvem porodu . Ma, nisem si pustila, da bi me to zmedlo... Samo sočustvovalno sem se ji nasmehnila.... Pač, različne smo in jaz upam, da bom racionalno in zrelo doživljala svoj porod in da ne bom med tistimi, ki doživljajo "masakr", hehe.... Grem še mal na balkon.... eno kavico spit....
|