VANILI
|
2ursae, lahko smo veseli, da imamo živahne otročke, to pomeni, da so zdravi! to je meni vodilo in tolažba ob mojem mulčku, desetkotu007. , ko je točno tak (in še hujši), kot opisuješ. Primeri (da konkretiziram): - Ž se noče z njim igrat in išče njeno pozornost. Kako? brcne jo (sicer ne močno, a moja mala drama queen poskrbi, da si jaz mislim, da jo ful brcne - kot nogometaš se zvija po tleh) ali jo pocuka za lase. In začnem s pridigo. Obljubi, se ji opraviči. Za kako dolgo? par minut. - ne dovolim skakanja z višine, večje kot je on sam. In on vztrajno hodi gor na eno škarpico pri enem lokalu in obljublja, da bo pazu. In mu ne dovolim. In potem svetim zraven, ker se pač bojim. - po cesti (naši vaški, brezpločniški, precej prometni) hoče hpodit brez da ga držim za roko. AAAAUUUU boli meee!! a ga čist narahlo držim. s tem mam ful problemov. - trgovine? gre po svoje. Sicer zadnje čase - če vem, da je trgovina obvladnjiva, ga kar pustim (npr. sem iskala neka oblačila) - pa je šel po trgovini, a je šel prečekirat, kje sem. Prej? ni govora. Je šel in brskal po svoje. - stanje v vrsti in podobno: npr. knjigarna: gre h knjigicam in prelistava knjigice - pohval, pohval. Sicer v vrsti stoji, dokler je situacija zanj nova. če je stanje dalj časa, že odtava kam. - še pa še bi lahko naštevala, v glavnem gre za preizkušanje mej in najinih živcev oz, iskanje meje tolerance. Ja ampak to paše zraven. milijonkrat povedat, ponavljat eno in isto. Otrok pa meje rabi, da se počuti varnega. Hvala bogu, da jih preizkušajo, pravim. Ker, so zdravi. Je pa zanimivo, da so vsi v bistvu različni in ne grejo na enak način skozi te faze. Npr pri T je meni veliko novega, kar Ž ni počela! In seveda obratno. In kot sem se upirala temu, da bi govorila, da so dečki apriori različni od deklic, sem ugotovila, da je to pač dejstvo. Pa ju ne vzgajam po dekliško oz. fantovsko. Seveda pa so spet izjeme in vse možne kombinacije, itak . Tko je to pri nas. Sicer pa te pele dneve koristimo, da smo skos zunaj, od popoldneva do večera. Veliko dela imata oba z našo psičko, ki bo v začetku junija postala mamica (mimogrede - a bi kdo imel mladička zlatega prinašalčka??) - nasploh opažam, da je T izredno navezan nanjo, skos bi bil z njo, jo objema (tudi jaha, se vleže nanjo .. in ona je potrpežljiva kot je lahko potrpežljiv le pes ). Ja, sem pa ugotovila, da me hoče že okol prenašat mali mulo moj. Včeraj se je hotel še igrat (ob devetih zvečer). in sem mu rekla, da se greva najprej stuširat, pa se bova pol malo poigrala. In on da ne, da zdaj. ok, pa naj bo, pa se mal ozdaj poigrava, pa pol tuš in spat. In prinese figurice iz Levjega kralja in dinozavrov in Ben tena (to, kar je pri nas zdaj popularno) in se igrava ... in igrava --- in igrava. In potem - ok, zdaj pa tuš in spat. Ga stuširam in oblečem v pižamo in on meni: "No, zdaj pa se greva še igrat, saj si rekla, da se bova še igrala, ko se stuširam!" Se pravi, vmesno fazo, ko sva spremenila načrt in se igrala PRED tušom, je akr pozabil? izgubil spomin?? blekaut? ali je enostavno me probal vršt na finto? Ja, po moje je to tazadnje
_____________________________
The only man who had his work done by Friday, was Robinson Crusoe.
|