ronja
|
Ronja, tudi avtorica knjige opisuje, da otrok, ko joka, ne izsiljuje, ker je še premajhen, da bi sploh razumel, kaj to je. No, kasneje začne z uveljavljanjem svoje volje, samo se mu pa ne smeš pustiti. Meni je fajn knjiga, še posebej, ker ti da nekako "moč" da delaš po svoje in ne upoštevaš nasvetov drugih, za katere veš, da ne bi palili, pa potem ne misliš, da si ti slab starš in tudi ne pustiš, da ti drugi vsilijo to idejo v glavo. Je ful zanimivo napisala, da dostikrat ljudje, ki najglasneje izražajo svoje mnenje pri vzgoji (tujega) otroka, iščejo potrditev za svoj način vzgoje. In da je najbolje, ko joka, najprej probat dojit (dokler ne ločiš zakaj točno joka), ker ni nujno, da je lačen, lahko je le žejen ali pa samo rabi te vrste bližino. khurde, se podpišem! Je pa hecno, ker se navadno prav lepo vidi, a njihov model vzgoje ni bil najbolj uspešen... Recimo moj lubi je bil zelo nesamozavesten do pred par leti - odkar ne živi več pri njih, se je bistveno spremenil! In je bistveno bistveno bolj srečen! Ker ve, da ga imam rada prav zato, ker je drugačen in ker ne dela tako, kakor bi "moral"! In ne, ne bi rada vzgojila enega pridnega otroka, ki bo ubogal na migljaj, nič razmišlal s svojo glavo in ne bi rada dala svojemu otroku vedet, da ga bodo/bomo imeli vsi radi, če bo pridno ubogal, bil čimbolj povprečen in ne štrlel ven, kot so to njemu govorili... Rada bi svojima punčkama (in ostalim, karkoli bo pač prišlo) pokazala, da ju/jih imam rada točno takšne kot so - in da so izjemne in drugačne in naj se tega ne bojijo pokazat, ker je to njihova selekciska prednost! Čeprav vem, da mi bojo ravno te njihove specialne lastnosti kravžljale živce in delale življenje "zanimivo" in naporno. Ampak to je smisel imet otroke - da so taki, kot so v resnici, ne taki, kot bi se tebi zdelo fajn oz. da bi bili čim manj naporni... khurde in ostale prvorodke, predno mu date joško, se splača še zamenjat ali vsaj povohat pleničko, da ga/jo najprej previješ, ker pri dojenju navadno zaspijo, dokler so še čisto mali in je fino, da zaspijo v čisti plenički. Kasneje itak ločiš joke. In ja, res je, velikokrat hočejo samo bližino - Ronja se zdaj doji samo izključno zato - ne rabi hrane ali vode in zato tudi zelo malo spije - ampak rabi pa tisto stiskanje h koži... Čeprav ne boste verjele, kaj se je danes zjutraj zgodilo - ni se hotela dojit! (res pa je, da se je ponoči...) Mogoče se bo pa vendarle sama odstavila! Nas so na MŠ ful pripravljali točno v tem smislu kot si ti napisala, da piše v knjigi: da bo vse precej grozno, pa da je normalno, da v določenem trenutku sovražiš svojega otroka in bi ga kar nekje pustil ali pa nekam zabrisal. Tak da sem bila jaz čisto pripravljena na tako, potem mi je bilo pa super, ker ni bilo tako težko. Je pa prav, da se pripraviš na slabšo možnost, ker potem te nič ne vrže iz tira! uršika, ja, midve še vedno dojiva - in če se ne bosta najini razbojnici sami odstavili, mislim, da bova obe tandemsko dojili... Ja, več kot mleka gre ven iz prsi, več ga bo nastalo! Torej ne ga kar tako iztiskat, če ga nimaš res premalo, ker potem ga bo vedno več in tebe bojo bolele prsi, pa skoz boš morala iztiskat! Naj otrok sam uravna tole povpraševanje. Če malček ne izpije vsega, pustiš notri, da joške za naslednjič vejo, da ni treba toliko naredit . Stiskanje mleka je dobro samo ob navalu, toliko, da prsi popustijo, da niso tako trde, ker se na take novorojenček težko prisesa. Pa potem, ko je že pol leta star in mu delaš kašice, lahko uporabiš zanje svoje mleko, ki si ga iztisneš. Sicer si pa ni treba nič iztiskat mleka! Najboljše je, da mali sam uravnava: koliko bo spil, toliko bo nastalo! Vedno, ko se hoče dojit, mu daš, ja! To ne bo na nobeno uro, vsaj če bo tak kot naša! Ona se je dojila na pol ure na začetku! Pač, kaj češ, se zgodi! Pa sem imela ogromno mleka, da se razumemo, nikoli ni vsega spila, vedno samo eno joško, pa še tam je ostajalo... Saj se potem počasi ti intervali večajo. Samo ne si dat pametovat, da pa še ne dat jest, ker je glih kar! Če se joka, ni polulan in ga nič ne boli, potem je lačen oz. se hoče cartat! Če vam ga kdo noče dat, ga IZTRGAJTE iz naročja neobzirnežu! To je moj edini nasvet! Jaz sem enkrat Ronjo poslušala jokat na vse pretege v taščinem naročju,ker je bila lačna, tašča pa mi je ni dala nazaj in jo je odnesla stran in jaz sem jo lahko dobila šele, ko bom pojedla - kao da naj v miru pojem - kako naj pa v miru pojem, če se otrok dere in me hoče . Nič ni pomagalo, ni mi je hotela dat dokler nisem pojedla. Sem zbasala tiste cmoke vase po hitrem postopku, da mi je bilo še cel dan slabo in nisem več šla sama k njim. Tudi zdaj z malo Lejlico niti pod razno ne grem sama tja, samo še z lubijem, sama si je kriva! In če mi je ne bo hotela dat, se bom pa ruvala z njo! Drugi niso bili taki . izsiljujejo res šele zdaj, pri 1 letu in čez... Takrat pa točno veš: ji vzameš nekaj, česar ne sme imet, te pogleda najprej začudeno, potem ko rečeš ne, se našobi, pa traja par sekund, da zbere sapo in potem se začne: ueeeeee - samo brez solz! Ko Ronja izsiljuje, ji navadno ne tečejo solze, samo dere se, pa še to čisto drugače, drug ton, bolj jezen. Če je res žalostna, pa! Tak da tega ne moreš zamenjat! hehe, ulla, to sem p ajaz moji mami delala, sem skup padala, če mi kaj ni bilo prav - kasneje sem celo rekla: "bom pa nehala dihat" ampak samo njej, ker pri očetu ni delovalo, on je rekel, kar daj , pa se ni sekiral. mami se pa seveda je, če sem skup padla od trme... Ronja še ni tako huda, upam, da tudi ne bo. Sem pa videla, zakaj je to pri mami tako palilo, ker se je tuid pri Ronji takoj usrala, ko je ronja začela s svojim izpadom... Pa sem ji rekla, da naj ne zganja panike, samo ona ma pač svoje izkušnje od mene, pa jo je bilo valjda strah... Ampak otroci to hitro pogruntajo, pa te vrtijo okoli prsta na to finto...
|