khurde
|
Dober večer! Mokka, Kika, Metulj, dobrodošle! Uršika, počivaj (pa Ronja tudi)! Itak bo pol tok letanja naokoli pa kasneje za nekom, da bi bilo kar fajn izkoristit čim več časa za počitek. Mene je pa včeraj ful trebuh bolel, samo se mi zdi, da zaradi prehrane ... jao ... so mi zjutraj zapasali piškoti, ki jih je moj pustil na mizi (čeprav mu vedno rečem, naj jih skrije pred mano ali pa vsaj nekam pospravi), potem mi je pa čez piškote zapasal čips, in to z neko mojo verzijo tatarske. In se mi zdi, da sem si tako fajn zapacala želodec, kot še nikoli, čeprav sem že jedla vse žive kombinacije, samo očitno mi pa med nosečnostjo ne pašejo. In danes ne morem videti ne piškotov in ne čipsa. Sem naredila tisti pisni del izpita, drugi teden imam še ustno. V ponedeljek imam UZ, pa čakam, da mi pove, če je ok, da začnem migati. Upam, da je, drugače se bom pridružila klubu počivajočih. Vrtnica, jaz to lahko povem edino za bolj rastlinske vire železa. Eno je sirup, ki se mu reče Endovital, in ga imajo v lekarnah. Je iz rdeče pese, samo je drag, okoli 11 evrov steklenička 250 ml, jaz sem ga kupila enkrat na začetku, potem pa sem raje investirala v sokovnik, ker sem ga itak mislila kupiti, in si sedaj - ene trikrat tedensko - delam sok iz rdeče pese. Potem je pa še kup drugih živil, ki so bolj "železna": - listnata zelena zelenjava, - brokoli, - stročnice (leča, fižol, čičerika...), - suho sadje (marelice, slive, rozine, fige), - pistacije, - semena (sezam, sončnice) - obstaja sezamova pasta tahini in ni tako draga (kozarček v Mercatorju okoli 3-4 evre, samo je za dolgo časa), - orehi, mandeljni, - ovseni kosmiči, - polnozrnat kruh... Samo je dobro, da če ješ rastlinsko živilo, bogato z železom, da zraven dodaš še nekaj, kar ima vitamin C, ker pospešuje absorbcijo (limonin sok, ohrovt, paprika, brokoli...). In da sočasno ne ješ mlečnih izdelkov, ker naj bi pa zavirali absorbcijo oz. potem je treba za enak efekt pojesti več živila. Samo to je za rastlinske vire, drugače imaš tega veliko po internetu. Ulla, men je to opazovanje kamenčkov, žuželk, rožic tok dobr gledat pri kakih tamalih, ker se ful osredotočijo na to svojo "aktivnost". Drugače pa vam priporočam eno knjigo, ki jo sedaj berem: Ksenija Šoster Olmer: Dojenje in materinstvo iz srca. Ful je napisanega kako začeti z dojenjem, kako premagati težave, če ne gre, koliko je psiha pomembna pri tem itd. Pa potem tudi o življenju z otrokom, npr. ali pustiti otroka ponoči jokati ali ne (da ne bo razvajen...), ali ga vzeti za vsako stvar v naročje ali ne ipd. Mi je všeč knjiga, ker je malo drugačna, npr. avtorica ful zagovarja dojenje vsaj do enega leta, od nekje pol leta naprej (lahko več ali manj, odvisno od posameznega otroka) pa kombinirano z ostalo hrano. Potem je tudi mnenja, da se ne sme otroka nikoli pustiti jokati in da zato ne bo nič razvajen, bo pa vedel, da se lahko zanese na vas. In to ful dobro primerja s tem, da je puščanje otroka jokati, da se bo naučil spati celo noč tako, kot da bi odrasla oseba imela nočne more, pa bi ji partner rekel, naj se ne stiska k njemu, da se potolaži, ker se bo razvadila. Ful poudarja individualnost malih bitij, na način, da je to lahko dobro za enega, za drugega pa ne in da je treba poslušati svoje občutke kako delati z otrokom in ne mam, tašč, tet, stricev, prijateljic itd., ker oni otroka ne poznajo kot starši (predvsem mama, še posebno na začetku). In da, čeprav mislijo dobro, ni nujno, da se obnese še kje drugje, če se je pri njih. In da je prej izjema kot pravilo, da se iste metode obnesejo pri vseh otrocih v isti družini, ker so si pač različni že od rojstva in ne postanejo različni zaradi vzgoje (ful pove iz izkušenj, ker ima tri hčere, pa še mnenja drugih so dodana). V glavnem, njen point je, da je treba poslušati lastno srce pri vzgoji in dojenju lastnega otroka in ne drugih (več ali manj) dobronamernih mnenj.
|