Nika v službi
|
Tažana!
Ne sanjaj svojega življenja, ampak živi svoje sanje!
Iskrene čestitke za rojstni dan in veliko lepih trenutkov v krogu tvoje družinice!
Tudi sama se zahvaljujem za vse lepe čestitke. Posebnega praznovanja nismo imeli, ker smo vsi tako prehlajeni, Tomaža je pa še herpes napadel, tako da sva najino planirano romantično večerjo v dvoje prestavila za nedoločen čas. Niki vlivamo hektolitre fiziološke, pumpamo ven in stiskamo pesti, da nam tokrat ne useka na ušesa.
Špelka12, podobno izpeljanko uporablja tudi moja mami - orkalapipola. No, razlikujeta se samo v eni črki, namesto "i" je pri nas "o". Glede na našo gravitacijo na italijansko stran, domnevam, da je kakšna izpeljanka oz. popačenka iz italijanščine.
2ursae, poznam samo Digifot in tegale od Foto GM, kjer običajno tudi naročam koledarje, slike....
Mimogrede, tako sem ponosna, ker sedaj (zahvaljujoč navodilom od Tete Bete) znam link prilepiti tako, da ga preimenujem... Vau, to je res že napredno znanje...
Doroteja, tudi jaz se pridružujem dobrim željam za ugodne rezultate testov. Pa kakšno slikico vašega "dalmatinčka" prilepi!
Pia, pri vas pa dogaja! In seveda čestitke ob nagradi za tvojo kreativnost. Me sploh ne preseneča, me pa veseli, da so tudi drugi to opazili in nagradili. V poplavi vseh mogočih instant kostumov je vedno lepo videti, če kdo vloži še kaj svojega truda in ustvarjalnosti. To je res že zelo redko. Zato moja velika pohvala!! Nestrpno čakam slikice.
Teta Beta, kakšna luštna mala maškara, pardon smučarka! Res je frajerka s temi rokavicami in čelado.
2ursae, na težave, ki jih omenjaš, sem tudi že jaz naletela. Sicer ne pri Vallinih slikah, ampak nekajkrat prej. Pa sem čez nekaj časa znova poskusila in je šlo.
Pravljice mi pripovedujemo na pamet oz. si jih izmišljujemo (no, to bolj leži Tomažu, jaz raje pripovedujem znane pravljice). Nika pridno v temi posluša, ko ji Tomaž ali jaz pripovedujeva pravljice. Tomaž si je eno izmislil (vsakič tudi kaj doda), imenuje se Otroci na robu gozda. Jaz pa običajno pripovedujem Muco copatarico, Rdečo kapico, Sneguljčico, Pepelko. Nika rada prisluhne, se mi zdi, da jo pripovedovanje res prijetno uspava, pomirja. Si pa tudi jaz ne predstavljam, da bi pravljice brali pri luči... Sem pa že razmišljala, da bi ji kupila CD s pravljicami. Po drugi strani pa mi je všeč, da ji jaz pripovedujem, ker je mamin (in očkov seveda) glas otroku pač najljubši in se mi nekako zdi kar "greh", da ji že zdaj vsilim neko instant varianto. Ampak počasi nam že zmanjkuje idej oz. bi radi repertoar pravljic razširili.
Po drugi strani pa naša Nika izredno rada prisluhne obnovi nekaterih realnih dogodkov. Npr. zadnjič se je sama spomnila letal in letališča, pa da je oči šel v Pariz in sem ji potem pripovedovala kar ves postopek potovanja z letalom - od prihoda na letališče, pa parkiranje v garažni hiši, oddaja prtljage in prijava na let (z vsem izrazi - check-in, voucher, boarding pass...) do prehoda carinske točke, vkrcanja, navodil kabinskega osebja, vzleta, strežbe kabinskega osebja, pristanka.... Je bila tiho kot miš in na koncu hotela še in še. In smo potovali še nazaj.
Tudi sicer opažam, da prav požira taka pripovedovanja. Recimo prejšnjič, ko smo šli od frizerja, pa nismo mogli priklicati babi na mobilni telefon, pa Niki rečem, da bomo šli kar do salona, ker babi očitno ne dela telefon. Da moramo doma pogledat, kaj je z njenim telefonom. In ona prijavi tisti njen izraz "še povedat", ki pomeni, da moraš razlago ponovit in ponavljat, dokler ona približno ne memorira vsega. In sem ji razlagala, da ima vsak telefon SIM kartico in da očitno babi SIM kartica nagaja (ker številka ni bila dosegljiva, ko pa daš SIM ven, pa spet vse dela), da moramo telefon nesti na servis, da pogleda, če se ga sploh splača popravit. Če se ga, ga bodo popravili, sicer pa ga bomo vrgli v koš in kupili novega. In to sem morala ponoviti vsaj 5x, če ne več. Na koncu je že sama delala obnovo in doma babi razlagala, da ji "SITI" (city) kartica nagaja. Podobna štorija je bila včeraj z baterijami in urami. Da ne dolgovezim - Niko zanimajo realne zadeve in je povsem zadovoljna, če ji npr. do potankosti razlagam, kako pri Tomažu zamenjajo žarnico v avtomobilski luči. Izvirni greh bo najbrž v tem, da sem ji, ko je bila še dojenček, časopise prebirala na glas, ker jo je to pomirjalo pred spanjem.
Zdaj pa še naše vikend poročilo. V soboto smo šli k Tomažu v službo, avte gledat, Niki je to v strašno veselje. Popoldan smo zabušavali, lenarili.. dokler proti večeru nismo dobili obiskov s Primorske. Memole, prišla je Ingrid z Davorjem in Lauro. Moja dva sta šla žurat na Dolenjsko, ker je očetov najstarejši brat z ženo praznoval zlato poroko. Za očija je bil to prvi večji podvig po posegu, ampak sta se presenetljivo dolgo zadržala. Domov sta prišla ob pol dveh zjutraj!!! Pa na dolenjskem koncu sta padla v pravi snežni metež. Svašta. Tu pa tak drek od vremena.
Včeraj smo bili dopoldan pri maši, potem naša običajna kavica v Havani, kosilo, spanje (no, midva sva po dolgem času gledala malo TV - smučanje), popoldan, ko se je Nika zbudila, pa smo se v Polni skledi dobili z mojo prijateljico in malce zalili mojih 38 let. Niko sem našemila v medvedka (kostum ji je prav - bravo, jaz!), se ni upirala, le z medvedovo glavo (pokrivalom) je bil večji problem, ga ni in ni hotela nataknit na glavo. Ker jo poznam in vem, da je to bil problem že lani z marjetico, smo pač kar vztrajali in preživeli solzni napad, potem pa se je sprijaznila oz. ji je vse skupaj postalo všeč. V Polni skledi sem ji kapico slekla, ker je vendarle vse en sam poliester in bi ji bilo prevroče. Kostumček pa je imela gor. Se bom potrudila slike danes zvečer zloudat s fotkiča, pa jih prilepim.
Danes popoldan mi pridejo s Telemacha priključit digitalni paket trojček - prehajamo na digitalno telefonijo. Ostalo smo imeli že prej, zdaj pa sem se kar odločila za ta trojček, saj s T2 ni nič oz. nihče ne ve, kdaj bo dejansko priklop možen. Omarico sicer imamo na bajti že nekaj časa, ampak mi na T2 ne znajo niti približno povedat, kdaj bo sistem zares zaživel.
Niko je danes Tomaž peljal v vrtec, jutri pa jo bom jaz, ker jo bom oblekla v pustni kostumček.
Upam, da se vsi vendarle toliko sestavimo, da bomo lahko realizirali naše Radence. Res ne bi rada še drugič odpovedala....
Nič, grem delat. Šefica je šla smučat v Francijo, pa jaz "čuvam hišo"....
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... grrr, pas em ga prepričevala, da smukne v uno čebelico samo toliko, da ga pofotkam. Ne, ni šans. Tko da vam bom pokazala slike le od Bora. Še dobr, da čebele nismo kupovali, ampak sem si jo sposodila. 
, pa mu ni bilo všeč, potem sta pa šla z Matjažem v Tržič, da bi ga pa mogoče prepričal, ko bi ostale videl, jih pa sploh ni želel gledati, sam balona zajca je želel. No, potem sem se pa še jaz odmaskirala, pa smo šli k tašči na krofe. Tak da... 
Upam, da si dan preživela lepo in da so te otroci ubogali. Je pa zjutraj imel Vid v roki nekaj kovancev, pa kar na lepem reče, da jih bo dal Andreji... Če ti jih da, si kar kavico privošči. 
, kaj se dogaja pri zdravniku, kako zdravijo otroke itd. Se mi zdi, da je včasih kar mali hipohonder, ko si kar nekaj zmišljuje kaj jo kao boli (npr. malček odbit noht, modrica, mozoljček). Aja, pa odkrila je gumbek spodaj in je vsa ponosna nanj.
, nisem izbrala klovna ali pikapolonice?! Tam vsaj nobenega dvoma ni bilo, kaj predstavljata. 
) 
