pety78
|
Živijo, punce. Za mano so težki dnevi. V torek smo pokopali mojo omico, sedaj pa nimam več ne dedka, ki je umrl 7.10.2006, ne omice, ki je umrla 8.11.2008, ki sta bila res pomemben del v mojem življenju. Sploh ne dojemam, da ju res ni več, da ju nikoli več ne bo. Kar mislim, da sta še v Celju, v tisti hiši, .... da sta tam, da bom zopet šla k njima na obisk, ko bo čas.... Pa kar poklicat hočem omico, ker sva se res skoraj vsak dan slišali...Grozno! Glede srečanja še ne vem, če se ga bom udeležila, čeprav bi vas rada videla. Valla., jaz te zelo razumem. Sem razmišljala, da bi moj problem tudi izpostavila na forumu. Saj verjetno veste, da je bila Kaja, kar zahtevna in še vedno je. Skoz bi bila po rokah in bog ne daj, da jo odložim, že vik in krik. Sedaj je malo bolje, da lahko kaj postorim. Čeprav imamo še vedno probleme zvečer z uspavanjem. Od kopanja do spanja potrebujem od 1 do 2 uri. Ker sama nikakor ne zaspi. Ponoči je na začetku dober spala, sedaj še to ne. Problem je pa pri Vidu, ki jo je sicer zelo lepo sprejel. Še sedaj jo non stop lubčka, ampak do mene je pa postal res grozen. In to opažam od takrat, ko sem vam pisala, da smo vsi bolani in sem ju imela sama doma cel teden. Matjaž je hodil domov nekje okoli 18. ure, če pa je moral še v kako štacuno, pa še kasneje. In tako ves dan Kajo na roki, spala je po pol ure, Vida pa le to, kar mi je uspelo z njo. Njemu samemu se res nisem mogla nič posvečat, pa še kuhat, pa....eh In tako on mene sedaj ful stran odriva, prav udarjat me je začel, pa da sem grda, pa pejd stran, bejž stran, sploh takrat, kadar je zraven atija. Če smo sami jaz Vid in Kaja, je še kar ok. Matjaž ga seveda zvečer rihta, ker jaz ne morem. Danes mi je sicer Kaja zaspala 19:45, tako da si je Vid zaželel, da ga jaz stuširam, ko sem pokukala v kopalnico, kjer sta si z Matjažem umivala zobe. Sem bila čist blažena. Je pa imel popoldan scene, ko sem šla v vrtec ponj, Kajo v kengurujčku, v eni roki marelo, nahrbtnik od Vida in njega za roko, ko mi mali začne, da gre k meni. Le kako naj ga dvignem, hudiča, on pa v jok, kričal trmaril in hotel na vsak načih k meni. Ful ma takih for, res, da sem čist šokirana in žalostna. Probam mirno reagirat, ampak mi vedno žal ne uspe. Tako da sva se sedaj z Matjažem pogovorila, da gre on že pred sedmo od doma in dela od sedmih do treh, da je nekje pred četrto popoldan že doma. Zato zjutraj jaz Vida peljem v vrtec. Upam, da se bo stanje počasi izboljšalo. Ker sem res žalostna, da me ima tako grdo. Saj vem, da sem tečna nanj, ga kregam, ker ne sfolgam sama vse z obema, kar bi pač rada. In moram malo zmanjšati merila glede puncanja, čeprav so že na minimumu. probaj res vsak dan imeti nek poseben trenutek z Nikom. Mi smo sicer s to varianto začeli šele ta teden, da hodi Matjaž prej domov, ampak še ni kakih rezultatov zaradi smrti omice. Ko bo vse to za nami, bo pa on popoldan peljal Kajo ven za kako uro, jaz in Vid pa bova šla skupaj v knjižnico, mogoče ga bom učila voziti skiro, ki ga je dobil za RD, ali kaj podobnega. Da bova končno malo sama. Če ima pa katera še kakšno idejo in predlog, kako naj izboljšam situacijo, pa naj kar napiše. Lepo se imejte! Petra Aja, nisem nič napisala, da sem videla Janoša. Kaki lepi fantek je, res. Take lepe učke ima pa priden ko bubek.
_____________________________
|