resnično srečna
|
pozdravljene punce... vesnyca...hvala...ne boš verjela, ampak te velikokrat berem...in spremljam drugod na forumu....na tele pregrade sem jaz še kako besna, ker naši zdravniki res pustijo...če rata rata...če pa ne gre, je pa pač splav...ne gre jim pa očitno v glavo, da je to tudi psihični pritisk in te izkušnje niso nekaj, kar bi ženske z zadovoljstvom rade doživljale...tudi mi smo v družini izgubili enega dojenčka zaradi te traparije... Dr. Tomaževič je super in kar drži se ga...kar se pa tiče "vez"...jih ne podpiram, ampak kadar gre pa za zdravje in moje bližnje in ljudi, ki jih imam rada...takrat pa ni usmiljenja...jih kar izkoristim...saj veš: " Bog je najprej sebi ustvaril brado"...se vidi da sem levinja po horoskopu in da bolestno pazim na ljudi, ki jih imam rada...tako da ne dopuščam, da bi kdo trpel, če mu ravno ni treba... ...ti pa držim pesti, da hitro mine... da pridejo potem tiste tri in da boš kmalu gledala, kako raste tvoj trebušček...pa v bistvu....oglasi se...vse bomo imele kopico nosečniških oblek...in ni vrag, da ti kaj ne bo všeč in prav...v vsaki stvari je nekaj dobrega in jaz se vedno tolažim:" Kjer se zaprejo ena vrata, se zagotovo odprejo druga". ...ampak ker vidim, da si ti optimistka in se ne daš...le s polno paro naprej...saj veš...če si nečesa res želimo, to tudi dosežemo...in ti si tega dojenčka želiš in zaslužiš... moji dnevi čakanja tečejo...in zdaj zdaj se ne bom več mogla slepiti, da ni tako in da bo drugče...ker me bodo enostavno postavili pred dejstvo...kupila sva Angel Sound...ampak jaz žal ne najdem srčka mojega plavalčka...očitno je res precej nerodno vgnezden...slišim pa kako se obrača in brca po vodi...in imam občutek, kot da imam v trebuhu cel ocean...vse skupaj me pomirja in uspava in zadnje dneve spim kot angel (12 ur)...sem bila očitno potrebna spanja, saj sem prej spala največ 3 ure... v nedeljo je moj največji otrok doživel veliko razočaranje...njegova ekipa je izgubila odločilno tekmo v košarkarskem dvoboju, on pa kot kapetan, se je seveda počutil še kako odgovornega in bruhnil na koncu v jok...ne morete si predstavljati, kaj se je dogajalo v meni...ta skoraj 15. letnik je jokal pred vsemi kot majhen otrok...pa mu ne moreš pomagati...edino objem je bil mogoč in spodbudne besede...saj ni mogel niti biti razočaran nad seboj, ker je dal veliko košev...ampak nad tem, da so izgubili in bodo sedaj igrali še pod večjim pritiskom...in če nekdo tako trdo trenira kot on, je vrag, če je odvisen od cele ekipe... zato sem jaz srečna, da vas imam tukaj...ste kot moj spovednik, navijač in spodbujevalec...kot ekipa...polna nasvetov in dobrih želja...hvala punce, ker ste... Sandrin...super za NS...naši moški nas znajo res presenetiti, ko najmanj pričakujemo...in zato so naši kaj ne?... Katrin...mislim da na RR vedo za naše težave, ampak glede na to, da je že Tosja opozorila, da tudi seznamčka nosečnic niso še popravili mislim, da so ali preveč zasedeni ali pa je tale težava mala kaplica v morje tistih problemov, ki jih imajo oni... dovolj zaenkrat...se vam oglasim še kaj iz službe (čeprav je tam po večini kaos) ali pa potem proti večeru od doma...če me ne uspava poslušanje mojega "oceana"... lep dan so ...
_____________________________
She May be the face I can't forget. A trace of pleasure or regret May be my treasure or the price I have to pay. She may be the song that summer sings. May be the chill that autumn brings. May be a hundred different things Within the measur
|