MID
|
...ja,res mislim na vas,ma se ne vidim ven iz vsega.Delam po skoraj cele dneve. Ona včeraj me ni bilo v Sežani in načeloma naj me nebi bilo do ponedeljka 14.1.,ma so se plani spremenili zaradi nastale situacije v sami poslovalnici,zaradi prihoda vodje prodaje na dan 14.1.Ampak jaz bom res zblaznela.Moja nadrejena zahteva od mene in moje skupine,da se vse sija in da je vse tipi top. No,zdaj pa mi ve iskreno povejte,kako lahko tako štalo kot je spravim v sijoče stanje v zgolj dveh dnevih in pol.Vse skupaj se je pa začelo grmadit pred dobrega pol leta .Ma škoda besed.Se raje malo vam posvetim! Najprej bi rada še malo potolažila KAROLINO.Vem,da ti je hudo delat v takem kolektivu.Kot sem že pisala sem zelo podobne stvari doživljala in preživljala tudi sama.Vendar sem med porodniško dosti razmišljala.Glej;skušaj razmišljat tako kot sem začela jaz.Zadnjih 5 let pred porodniško sem imela za odplačevat kredit.Sama pri sebi sem ugotovila,da je bil to eden in skoraj edini vzrok,ki me je držal,da sem se uklanjala in požirala vse mogoče stvari.Enostavno,strah me je bilo izgube službe.Z dnem,ki je nastopil v sami porodniški(konec kredita),sem zadihala in si seveda s pomočjo ogromnih pogovorov z mojim možem končno dopustila razmišlljat kot človek.Razmišljat,ali sem res tako malo vredna,da dovolim,da vsak tepta po moji premalo samozavestni duši.Rekla sva-svoj domek imamo(imate ga tudi vi trije).Z moževo plačo bomo absolutno preživeli(ne dvomim,da nebi tudi vi).Malo bolj skromno,pa vseeno;preživeli bi,ne da bi bili lačni,žejni in raztrgani.Mogoče bi se mogli odreči kakšnemu dopustu,a ta ne preceni duševnega miru in telesnega ter duševnega zdravja.Služba se vedno najde,zdravje pa,ko ga izgubiš več ne.Sama sem že večkrat te dni ponovila,da rane na želodcu si pa ne bom dovolila imet.Sploh ne zaradi presranih osebkov! V bistvu ti vsega tega nisem napisala zgolj zato,da bi začela razmišljat o odpovedi,temveč zato,da bi našla v svoji dušici en mir in,da bi se nehala obremenjevat s temi "posranimi osebki" Probaj se malo zamislit po mojem nasvetu in naj se ti začne gladko j**at.Ne za delo samo-za te osebke ki te obkrožajo.Misli nase in na svojo družinico.Naj te ne vozi vsak okrog prsta do skrajnosti. Jaz sem začela na tak način.Odločno sem povedala tudi taglavni svoja mišljenja,čeprav je bila reakcija-preslišano-vendar vem,da tam nekje je pa nekaj le ostalo.Priznam!Danes zjutraj,sem jokala kot dež,ko sem ugotovila,da stvari ki bi morale biti narejene do 3.1.še vedno niso in da pospravljam robo iz zabojnikov,ki je samevala tam pred policami že 2 tedna,ker je ni imel kdo pospravit,da manjka na stotine cen,da še tiste ki so postavljene so marsikatere narobe,da je blago na policah zamešano zaradi nepozornosti identičnih embalaž,da roki niso pregledani,ki bi mogli bit že do petka,da je še vedno vsepovsod kot bi padla atomska bomba,do ponedeljka pa mora bit vse v najlepšem redu.Mogla bi imet čarobno paličico,da bi vse uredila,pa ti hočem povedat to,da se bom absolutno potrudila,da bom in bomo vse dale od sebe,preko trupel,pa ne bo šlo.Pa naj se ta stara na trepalnice postavi zaradi mene.Sebe bom pa že zagovorila.Upam,da me bo imel kdo poslušat! Torej pogumno s pokončno glavo naprej! Upam,da ne bom klonila... ONA včeraj ti nisem utegnila napisat,da sem že od danes naprej v Sežani,ma zdaj veš .Mi je žal,da nisi prav prebrala mojih postov nazaj,ker sem napisala.In še toliko bolj,ker nisem mogla videt in spoznat tvojih sončkov.Ma sej boš še prišla z njimi,kajne? Tudi ti še malo potrpi,še te davčne,do konca marca,pa boš potem lažje zadihala Držim pestke za tvojega sinka,da bi šla operacija in dnevi po njej čimbolj ok,da nebi preveč trpel.pa tudi z razvojem hrbteničke bo vse ok,boš vidla. ANAKARIN kako kaj tvoj malček.Še vedno noče spat čez dan? Ma sej se bo ušaltov,boš vidla.S tavečjo pa le prakticiraj branje.Bo že držalo,kar je rekla ONA. Glede govorice tamale,se nikar ne obremenjuj.Tudi sin od mojega brata bo star zdaj marca 3 leta,pa zelo slabo govori.Bi rekla ti kitajščino .Vse ob svojem času. Upam,da je s tvojimi zdravstvenimi problemi že kaj boljše.Bi ti dala kakšen nasvet,ma glede bradavic nimam izkušenj,s hemorojdi pa ja,vendar po porodu ne.Nisem imela problemov.Pa mogoče poznaš kakšno žensko ki dela v porodnišnici?Tisto mazilo-antibiotično-ki ga dajejo na gazicah v porodnišnici bi ti sigurno pomagalo.Sem takrat tudi sama vprašala,če se ga da kupit v lekarni,pa so mi rekli,da ga v lekarni mešajo samo za porodnišnico in se ga ne da kupit.Če imaš veze,boš ziher prišla do njega. PUST,oh pust...To so zame najbolj zoprni dnevi v letu.Grrr,sovražim ga!Mislim da tudi moja tamala ne bo nikoli namaškarana,dokler sama ne bo izrazila želje. Enostavno sovražim ga.In moj na srečo tudi. AMPAK,zanimivo!Ko sem bila pa majhna,bi se v enem večeru tudi 3xnašemila različno.S sošolci smo se našemili in smo šli po hišah pobirat jajca .Takrat je bilo po ljudskem izročilu aktualno to.Kakšen denar ali bomboni.Mogoče kakšne miške,ali krof,to je pa bilo tudi vse.Sem vedno toliko jajc privlekla domov,da je mama na koncu še zijala name(ker je vedela,da nas ljudje prepoznajo)da si bojo mislili,da nimamo doma nič za jest . No,pa bodi dovolj za danes.Razpisala sem se v maximum,naj bo to za opravičilo,če se kak dan ne oglasim,saj imam res pestro in se vračam domov iz službe kot ožeta cunja.Doma pa še druga služba in tako mi včasih zmanjka časa za vas.Me boste enostavno mogle razumet.Preberem pa vas!Vsak dan!In ob tem obžalujem za minulimi časi,ko sem vsak večer par uric preždela za računalnikom...Zdaj tega ni več... Lahko noč vsem skupaj in sladke sanje...
|