soncicaT
|
Pozdravljene!!
Najprej hvala za čestitke, jih je bilo lepo brat.
Ja, pa naj vam povem o mojem najlepšem dogodku v življenju do sedaj.
Kot veste, sem bila v nedeljo že v bolnišnici, kjer sem imela popadke na 5 minut, ampak so se umirili, naredili so mi amnioskopijo in mi lepo povedali, da bom zagotovo prišla nazaj ponoči.. ..ni bilo čisto tako...
Iz nedelje na ponedeljek me je ob polnoči začelo šraufat, spet popadki, ampak neredni, so pa tu in tam bili kar močni da sem ji predihovala..in tako do 6h zjutraj, ko so postali na 10 minut, pa na 6, pa na 8 min, itd...skratka neredni. In jaz sem se odločila, da vseeno grem kar v porodnišnico.
Pa so me sprejeli in babica mi je kar lepo rekla, da ne bomo več otročka mučili s temi popadki, ki so se mi že vlekli in me je poslala v porodno.. ..seveda me je bilo strah, ampak kaj čmo. Jaz sem še upala, da grem na oddelek...
V porodni so mi okoli 9h predrli mehur , jaz sem poklicala  , ki je lepo v roza opravljen prišel "na pomoč".
No, pa se je začelo, popadki-na srečo čisto moji, ki sem jih lepo predihavala, in tako ena urca mine, pa sem se odprla do 4h cm, pa mi da babica še par kapljic umetnih popadkov, začne malo bolj bolet, ampak je za zdržat...
Moj mi je masiral križ z gelom in mi močil obraz..  , fuuul pasalo...Takrat babice ni bilo poleg, in jaz sem mojmu rekla, naj kar uliva mrzlo vodo po mojem obrazu, huh kako so bile babice hude, ko so videle da sem vsa mokra ..in sem se morala preoblečt...
Tako, pa spet predihavamo..PUNCE DIHANJE POMAGA! In kar naenkrat sem bila že na 8-ih cm...in kar naenkrat se začnejo potisni popadki...ob vsakem popadku mi je pasalo tiščanje (kot na blato)...kar samo je vleklo...
In smo že bili na pravih potiskačih..še zdaj ne morem verjet, ampak mene res ni bolelo...popadki ja, ampak to ko sem pritiskala, me je nekako žgečkalo, pa pasalo, kot da grem na veliko potrebo, čudno, ampak jaz sem se pogovarjala vmes in razpravljala...
In sem se fuul potrudila, še bolj pritisnila...in kar naekrat se je že videla glavica našega . Zaskelelo je edino ko je pritisnila na presredek. In jaz sem v tistem trenutku spraševala, če me bodo prerezali , si morete mislit, s čim sem se obremenjevala..babice so se samo smejale.
Niso me prerezali, sem se pa malo raztrgala..kar zelooo čutim še danes...to pa res boli..šivi mislim...huh..brez svečke na wc skoraj ne morem...ker je res boleče..
No in ob 12.58 (zadnjič sem narobe napisala uro...pač sem še bila v poporodnem veselju ) je "skočil" ven najin TEO,težek 3320g in velik 48cm, ki je res cukerček.
Od začetka smo dosti jokali, zdaj pa že imamo počasi nek ritem...pa bo že..glavno da je to za nami...in še enkrat tiste ki vas čaka porod: zavestno dihajte, ker popadek hitreje neha bolet, pa hitreje se odpiraš...
Mene je moj skoz opozarjal, ko je videl da se bliža popadek, naj diham, pa sem se lahko skoncentrirala in dihala, dihala, dihala.
Tako, to bi bilo na kratko, se še kaj oglasim.
Vsem marčicam lep pozdrav, vsem ki še čakate, pa želim lep, hiter, porod...
< Sporočilo je popravil soncicaT -- 18.3.2006 10:44:18 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
! Upam, da boste zelo kmalu pestvale. Držim 
tudi za vas. 
. 
. 
, ki je na svet prikukal 14.03.2006 v Ljubljanski porodnišnici! Je pravi mamin biserček, nekaj tako neprecenljivega, da se z besedami ne da opisat. 
in bi bla čist nesrečna, če bi zdej mogla it rodit... tako da zdej zame držte pesti, da bi šla rodit takrat ko bo Ana zdrava 
.. sem zahtevna a ne??? 
želim čim hitrejšo pot v Rim, mamicam pa veliko zdravih trenutkov z 
