maca84
|
sem še nekaj pozabla....sem vidla da mate debate o vezah in o teh raznih komentarijh ob vaših nosečnostih. Moja zgodba - spoznala sva se pred 5 leti sredi poletja, po mesecu in pol začela skupno hojo, od začetka hoje po 3 mesecih sva se pogovarjala o proki,družini,skupnem življenju.....mela kmalu potem eno veliko krizo in jo uspešno prebrodila in ob tem spoznala da je to to,da se znava pogovarjat in se spodbujat tudi ko nama je težko. In tako je po 3,5 letih skupne hoje padla odločitev za poroko (poročila sva se ravno na 4. obletnico skupne hoje ). Na naraščaju sva imela v planu delat šele začet zdej na spomlad (ravno zarad moje diplome in teh obveznosti) pa nama je uspelo že malce prej (je pa res da neki striktno pazila tudi nisva,neki sva se trudla pazit pa ne dovolj ). No ampak bistvo vsega - komentarji - sta še premlada, sej mata še cajt, naj si dobim najprej šiht da ne morm bit odvisna od njega in pstit da me on preživlja,da rabim svoj dnar drgač ga bom mogla za vsako stvar fehtat pa prosit da se kupi......no in zadnji komentar ki je pa zmagal je bil pa v povezavi s to zaposlitvijo in možnostjo imeti porodniško ali pa le starševski dodatek (pa vse je povezano s temi pomočmi,ker mi zdej tut na zavodu nič ne pripada ker se štejejo skupni dohodki ,.....bla bla bla).Skratka izjava - zaj***** si,kaj si se pa poročila. Pa pred poroko sem imela še pokojnino po očiju ki je žal pokojni že in bi mi pripadala do lanskega decembra ko sem dpolnila 26 let - pa spt komentarji (poročila sva se pa septembra lani) dej počaki do januarja pa koristi to kar dobiš od države če le lhk, sej tko nič ne dajo....jst res ne zastopim a ljudje sam gledajo kaj jim bo državca dala sami pa ne znajo se nič znajdit in si kej pridobit ok,res da kot državljan po določenih zakonih maš neke pravice,ampak vsaka pravica ma za sabo tudi določene dolžnosti.....pa si pol spet mislim ok,vsak po svoje.....sem zašla mal s teme (to se mi zdej večkrt dogaja ) uglavnem hotla še povedat da sva skozi krizo videla da se znava pogovarjat in spoznala da je to to in to je bilo bistveno spoznanje ki naju je povezalo in nama dalo zagona za naprej (pa še je bilo nekaj takih dogodkov po tem ko sva videla da lahk en drucga dvignema, ko sva na tleh in nama je hudo in sva srečna skupaj ) aja pa da vam ne rečem kolk različnih komentarjev na temo cerkvene poroke sem bila deležna (ker sva se pač odločila da se poročiva tudi cerkveno) - pa zakaj, se pol ne morš ločit, pa je pol za večno tko, kaj pa če se boš hotla še kdaj poročit če se skregata..... ja seveda, v zakon sva šla pa zato da se bova čez 1 let lahk ločla....skratka kr neki so tile komentarji..... No pa še ena taka cvetka.....2 dni po poroki mi reče moja babica ja zdej pa le glej da ga boš pedenala,si podpisala da mu boš dekla. ta mi pa zmaga čez vse,tle sm se pa prov do solz narežala zravn. Ampak včasih je očitno poroka res to pomenila, vsaj koliko gledam mojo babi in dedija.....ga streže od spredi in od zadi pa še skor nikamor noče it ker pa dedi res ne zna bit sam in si kej prštimat za jest. Al da vam povem, ko je bila na zdravljenju za kolke in je bil dedi 14 dni sam doma je mel cel žur, prov užival je.....dan tak kot si ga je zamislu,lačen ni bil prov nič,cote si je sam opral, gospodinjil je.....skratka nauk,znajo deci sami za sebe poskrbet sam smo včas ženske tiste očitno k jim ne pustimo dost dihat no vsaj včasih je blo tko, zdej je itak že čist drgačna družba in miselnost. uf, mal sm se spihala in povedala svoje, zdej grem pa kuhat
|