kasso
|
IZVIRNO SPOROČILO: Lisička Dada Dobro jutro. Se opravičujem za odsotnost, ampak jaz sem se RES morala naspat'. V glavnem... ob 8-ih je bila Antilopa pri meni v BTC-ju, kakor je obljubila. Vrečk se je en dan pred tem pri meni nabralo toliko, da sta mi jih morala g. Mož in g. Starejši sin pomagat' nest' do Antilopinega avta. Ker sem uspela včeraj zjutraj pred odhodom doma popiti samo dva požirka kave in pokaditi samo en čik, sem še napol spala. Je pa že v Ljubljani deževalo kot sto hudičev. No, vsaj tako se mi je zdelo, ampak bolj, ko sva šli proti Notranjski, slabše je bilo. Na Vrhniki sva se ustavili na Petrolu, kjer sva počakali, da je prišla še Abc (vmes sem pod dežnikom uspela pokaditi še pol čika), potem pa smo šle ena za drugo proti Rakeku, na 1. obljubljeno kavo. Po informacijah Prometnega centra je bilo nekje na avtocesti verižno trčenje, zato smo razmišljale, ali bi šle po stari cesti (jaz sem kar z belim pogledala, ko sem se spomnila na vrhniški klanec in vse tiste ovinke, sploh pa glede na vreme), ampak potem smo pa izvedele, da je bila nesreča tako ali tako v smeri proti LJ, zato smo šle na avtocesto. No, nakar slišimo, da je bil pa še en karambol na stari cesti. *ebenti vreme. No, v Rakeku sem se pa zbudila. Sem se še en čas potem hecala, da sem vstala v Ljubljani, zbudila sem se pa v Rakeku . Kava, dobra, spodobno velika skodelica, Illy ... nakar "priropota" Miška s tisto Lantro. Njeno go. Otrok smo si podajale iz rok v roke, seveda je bilo treba iti še ven na čik (na srečo vsaj mraz ni bilo, če je že tako deževalo), pridna Antilopa je častila te kofetke, jaz sem si vzela še en sendvič za po poti, potem pa ven. Vse lepo in prav, ampak Miška je imela štedilnik na SPREDNJEM sedežu! OK, Dada zadaj k ge. Otrok. Antilopa nam je v Rakeku ušla, predtem smo pa še stvari iz njenega avta preložile k Abc. Prtljažnik poln do vrha. In via la Senožeče. Med potjo sem po... hmmm?... treh letih spet držala v roki otroško stekleničko z mlekom in čajem in prepričevala go. Otrok, naj ima dudo v ustih (aaa, jaz tega ne znam več početi, no). Mia nas je klicala ene 3x, da naj, glede na vreme, vozimo počasi. Smo bile vse pridne, ni panike. No, v Senožečah me je pa spet en fršlok za "sobro jutro" užgal, ampak vidim, da je bila Blaža pridna in je to že napisala v mojem imenu. Punce - če ima katerakoli od vas LEPŠO dnevno sobo od Blaže, potem prosim za fotografijo, ampak ne verjamem, da jo kdo premaga. Saj sem se opravičila Blaži (upam, da je sprejela opravičilo), ampak jaz sem to krasoto enostavno morala slikati, čeprav ni imela nobene zveze s samo akcijo. Bom sama še enkrat ponovila - BLAŽA, ZA POŠIZIT SEM TI FOUŠ. O tistih njenih tortah in slaščicah pa sploh ne bi. Vsa čast. Brez komentarja. Pa še difen... kakšno rožo smo že odnesle? Iz Senožeč pa proti Kopru. Vreme še kar nikakvo in dežju se je pridružila še megla. Vidljivost na trenutke cca. 10 metrov pred sabo. Ampak čim smo pa prišle v Koper, je bilo pa v redu. Abc nam je ušla po svojih opravkih v Kopru, jaz in Miška pa sva se ustavili na OMV-ju, kjer sva prevzeli en veeelik žakelj hrane in pijače za Mio. Ker je bil 2. postanek v Kopru odpovedan, sva zavili kar proti Izoli. Aaa, morje, obalna cesta. Če bi bilo samo malo topleje in če bi imela kopalke s sabo... ah. Težav z orientacijo v Izoli ni bilo, tako, da navigacije nisem niti prižgala. Pri Hoferju še en prevzem, fotka za spomin, nato pa poiskat Miin blok. Številke "malce" zmešane med sabo, ampak na srečo je na balkonu visel (no, ne dobesedno ) en zdolgočasen penzionist, ki naju je usmeril. In potem Mia... čakala naju je pred blokom. Vam povem (no, pa saj boste videle, ko najdem USB), da izgleda kakor prava Italijanka . Poljubčki, objemčki, navali narode na go. Otrok, pokukat v stanovanje, za nami je prišla še Abc. Mia je imela prav. Stanovanje je sicer zelo lepo (nimam pripomb), ampak funkcionalnost pa je za njih tri res nikakva. Dve sobi, od katerih niti ene ne moreš pregraditi. Kuhinja tako majhna (in trapasto obrnjena, na sredini stanovanja), da gredo vanjo samo kuhinjski elementi. Mizo in stole (ko jih bo imela) lahko daš kvečjemu v eno sobo, kar še dodatno ukrade funkcionalni in spalni prostor. Balkon pa velik toliko, kakor samo stanovanje, a ga ne smeš ne zagraditi, ne pregraditi, ne nič. No, balkon ima pa eno prečudovito lastnost - z njega je pogled direktno na morje! Abc je popazila na go. Otrok, me tri pa smo šle dol, izpraznit dva prtljažnika in sprednji sedež (štedilnik ). Vrečk in škatel je bilo toliko, da smo zapolnile celotno dvigalo (pa verjemite, da ni majhno) in nato skoraj pol ene sobe. Mia nas je postregla s sokom in napolitankami, vmes smo klepetale, skočile na čik na balkon, na Miino željo sem odprla dve kuverti, ki sta prispeli (imam priče in fotografije ), nato pa nas je Mia povabila na pizzo v bližnjo pizzerijo. Dobra pizza, vmes debata o duhcih in paranormalnem, malce babjega čveka, obujanja spominov iz preteklosti, potem pa so v Izoli, ob 15:20!!!, že prižgali obcestne svetilke. Čas za odhod. Spet objemčki, poljubčki, nekaj fotk, neskočno zahvaljevanje z Miine strani in hop v avtomobile. Spet dež, čim smo bile mimo Dekanov. Bljak. Ga. Otrok je bila že pošteno naveličana vsega skupaj in se je pritoževala nekje do Postojne, ko je z dudo v ustih zaspala . Presedanje na Uncu (jaz k Abc), Miška domov, midve proti Ljubljani. Abc me je, na mojo prošnjo, zaradi vremena (uspela sem iti od doma brez dežnika) odpeljala direktno v BTC. In, ko sem prišla domov, sem samo nekaj pojedla, potem sem šla pa spat. Nevajena fizičnega dela, mestna frajla. Zdaj sem pa tukaj... zbujam se. pridne punce...mia, btw, cunje je fino, če vam bodo prav, da prej prepereš, ker so bile dolgo v omari in so malo zatohle...jaz žal nisem utegnila. Joj si ne morem kaj, ampak upam, da je ni tudi plačala
|