|
Mia007 -> RE: Praznična pomoč za našo Mio (17.12.2009 10:47:03)
|
Punce moje , mamem moje zalte jaz jokaaaaaaaammm od sreče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] ... ker moje psihično stanje je zdaj na psu... Ne morem verjet in dojet, da ste ljude tako humani in dobrosrčni. Nikoli v vseh teh 23 letih, ko se je sine rodila, (oče me je zapustil nosečo in fanta še ni videl celih 23 let), potem sem imela s krasnim možem hčerkico, ki je danes stara 15 let, žal nama ga je vzela kruta smrt, ko je imela 2 leti. In tako sem ostala sama, nikoli več se nisem z nobenim moškim vezala, ju preživljam, stojim jima ob strani,v glavnem sem očka in mama hkrati. Vsa ta leta je pri meni služba-dom, služba-dom.. Kako pohajanje ali žuranje? Pozabila sem kaj je to, in niti za minuto mi ni žal, če nisem si vzela časa zase. Kaka kavica z znanko, in to je bil ta moj prosti čas, ven iz družine. Važno mi je da sta otroka zdrava in odraščata v krasna pametna skromna človeka.
Samo to vam povem en štedilnik, en mali hladilnik, mogoče za tamalo kako bundico, kavbojke št. 28, 29, kako majčko.... Sine in jaz imava oblačila, ena kolegica mi da in bunde in majčke in za sina kako majco, bundo. Če je kaka plastična mizica za vrt pa stoli.. to je vse za začetek. kar bi nujno potrebovali in bomo presrečni... eno otroško previjalno mizico s predali imam v kuhinji, ki zaenkrat zadostuje da dam not krožnike in kako kozičko, pa kozarce...
Hvala vsem iz srca, od mene in mojih dveh sončkov, in hvala Dadiki, kateri sem se zaupala, ona ve veliko o meni, saj sem ji poslala na z.s. ker ne bi tu rada razkrila moje klavarno življenje, katero sem iztrosila na med over net pred dvema letoma, ko sem bila en dan zelo obupana. Tam sem napisla 3/4 trpljenja od kar sem se rodila.. pa še danes ni konec temu.. Ampak očitno mi nekdo gor daje moč, da nisem pristala ...... boljš da ne povem kje...
Zlati moji ljudje še enkrat iz srca hvala vam, nikoli, nikoli ne bom tega pozabila, in ko bosta otroka to brala, sem prepričana, da tudi onadva bosta to doživljensko si zapomnila, da le nismo sami mi trije na tem svetu, kot jima jaz pravim, da moramo za vedno držati skupaj, in ko mame več ne bo, naj se nikoli onadva ne razideta, ampak naj ostaneta za vedno povezana skupaj, ker nimata nobenega. Od sina se ne čudit, da nima nobenega sorodstva,ker ni bi zaželen, po smrti moža, so se tudi dva brata od tamale, torej strica obrnila in pozabila, da obstaja moja hči, tako je to. Smo sami, ampak vidim, da smo danes dobili ljudi, kateri ste trenutno virtualni, in vam obljubim, ko bo prilika, če ne bo mojima malima nerodno, želim se z vami spoznati. To je v načrtu in pustimo času čas.... Ostali nam boste resnično nepozabljeni...
HVALA VAM[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] Ne mi zamert, ker je zmedeno napisano, pač tako kot se počutim, tako rada bi vse vam povedala, pa ne morem tu... če katero zanima moje življenje ji ga pošljem na z.s., to kar sem na med over net napisala, da bo od tam razbrala, da človek lahko preživi najhujše trenutke, take, ko že mislilš, da se greš obesit...
|
|
|
|