Blacky30
|
Ok, punce, dovolj bo. Povedale ste, kar ste mislile, zdaj bom pa še jaz. Je pa to moj zadnji post na RR-ju. Tak da si oddahnite. Ker je zdaj postalo že očitno, da sem jaz edini trn v peti na Julijskih čvekah in sem po mnenju mnogih, tudi krivec za vse prepire, mam tega rahlo dost in bom odšla. Za vedno. Ampak najprej bom povedala svoje, pa četudi me bo HD nadrla, da se naj neham poslavljat z velikim pompom. Ja, neboglasnica, imaš prav. Bili so prekrasni časi, naše nosečnosti, prvi pregledi, upanje za vsako, ki ji je na prvem pregledu slabo kazalo, prvi premiki, prve brcike, prvi popadki in vsi naši edinstveni porodi, vsak zase zelo dragocen in drag spomin. Res smo postale prava druščina, bile ste moj vsakdan, del mojega življenja, kup novih prijateljic, s katerimi sem se družila. Se še danes spomnim flower in njenega srčka v avatarju (sem si jo samo po tem lahko zapomnila, ker še vas nisem dovolj poznala), ko sem samo čakala, da se vrne s pregleda in pove, kaj je bilo tokrat rečeno. In se je izkazalo, da je bilo vse ok in je srček začel biti. Danes je iz tega upanja zrasel veliki Lan, ki je polepšal njuno življenje. Pa lunica in njena nuhalna svetlina, upanje, jok, tolaženje, čakanje na rezultat amniocenteze. In na koncu vse ok, še meni je odleglo, pa je niti nisem poznala. Almera, že takrat tako polna optimizma, volje, energije, stalno v pogonu in ki nikakor ni hotla še it rodit, na koncu pa je šla pred vsemi nami. Pa populis, ko sta se tako dolgo trudila donosit, potem pa je uspelo in njuna romantična zaroka sredi parka v Italiji. Super bejba si. Neboglasnica, ki je kar naprej gostovala pri Mercatorju in kupovala sladolede in jih doma mlatila poleg RR-ja. Stalno aktivna, pri vsem sodelujoča in hkrati krasna mamica 2 punčkama, zdaj pa še lepotcu Stašu. Rebeca, veselje ob novički, da nosi dvojčke in potem strah ob nenadnem krvavenju in po obisku bolnišnice, spet veselje, da je vse ok in da prihajata fantek in punčka. Zdaj sta stara skoraj že eno leto. Ker sem jo zelo pogrešala, sem se potrudila in jo poiskala na RR in jo povabila nazaj med nas. In je prišla. 24julij, uf, njena zgodba, vse te dolge mesece v postelji v bolnišnici, naše trepetanje za njo in njeno punčko. Hvala bogu se je vse lepo izteklo, čeprav je rodila prezgodaj. Auroraa, prva naša bejba s seznama s tel. številkami, ki je šla rodit. Jaz pa sem cel dan na vikendu čakala na sms, kaj bo, kdaj bo, kako bo. Uf, je bilo napeto. In potem novička, da je Matic tukaj. Kar jokala sem od veselja (še nosečniški hormoni so delali svoje.... ). Bastian111 in njene muke s P, ko jo je g. kar naprej pošiljal domov, da ji nič ni, ona pa je imela peklenske bolečine. Revica, končno se je rešila muk in dobila svojega srčka Gala. Potem pa sta z Galom doživela najhujšo nesrečo v svojem življenju. Glugluglu, sama z 2 otročkoma in noseča, možek v tujini, selitev, napeto je bilo ja. In potem porod, mož je prišel pravočasno in vse se je poštimalo. Čudovita mamica.....kot vsaka od julijk. Lejla, naša mislim da najstarejša mamica, ki se je bolj poredko javljala, a vendar mi je prirasla k srcu. Inigo, mlada mamica, ki je stalno poskušala vsem dopovedat, da je že dovolj stara za mamico, čeprav smo ji to vse verjele. Zimska in njeni šolarčki, pa prigoda s taksistom, ki si jo še danes živo predstavljam pred očmi. Ilatic, naša izgubljena duša, ki je kar poniknila nekam, zdaj pa se je spet vrnila in sem jo spoznala kot super prijetno bejbo. Lex, naša super mamica, ki je začela s seznami in nam polepšala strani, nam krajšala dneve z njihovimi prigodami in željo po čimprejšnjem porodu. Netki, za katero smo navijale in navijale in znova navijale, Tilen pa ni in ni hotel ven, pa domov iz P, pa nazaj not. Veselo je bilo. Tinky, ki ji je bila cela nosečnost prava muka, ki je samo štela dneve, da čimprej rodi in dobi svojega lepotca v roke. In potem ji je uspelo......pa hiška, selitev, pucanje in njene generalke.... Frutka, ki se občasno javi, prijetna mamica, prijetna sogovornica. Motoristka, ki je po porodu čudežno izginila. Upam, da si ok, bejba in da te zdravje ni pustilo na cedilu. Dzanika, ki jo je tašča nagnala rodit s svojim dvigovanjem pritiska zaradi blesave prigode s točo, in naša pridna ustvarjalka. Hvala za sliko, še enkrat. Metuljcek, multipraktik mamica, ki nam je popestrila forum s svojim energičnim, razgibanim pisanjem in proti kateri nikoli nisem imela nič. Sem jo med vsemi še jaz najbolj sprejela na forum in bodrila, naj se javlja. Hruška debeluška, bejba, ki pove, kaj misli, pa prijetna punca. 3jeMi, krasna punca, naj vama z dragim lepo ratuje še naprej. Rovarka, naša pravnica, se je oglasila pri nas šele proti koncu nosečnosti, pa vendar smo jo takoj sprejele kot svojo. Tims, najbolj pogumna med nami, ki je dala skozi težko preizkušnjo, a se drži bolje, kot kdorkoli drug. Kapo dol! Mojcek, ena zadnjih, ki je rodila in se bala, da jo bomo pustile samo na nosečniškem čveku. A je nismo, smo navijale z njo in za njo. Mirjam80, super bejba, prijetna. Majuska, naša zadnja mamica, pa vendar še vedno zelo naša. Za vedno. Tako mi boste ostale za vedno v spominu, v mojem srcu in v mojem življenju. Vsako posebej sem vzljubila in vsaka posebej mi je prirasla k srcu. Še vedno hranim vse vaše sms-je z novičkami o porodu. Žal se moja zgodba tukaj zaključuje. Ne želim, da bi se ta lepa, prijetna druščina prepirala zaradi česar koli, predvsem pa zaradi mene. Zato odhajam. Ostanite še naprej tako fajne, predvsem pa, bodite bolj iskrene ena do druge. Ni prav, da zadržite razne komentarje zase in si o osebi svoje mislite. Meni je to najhuje, da ne vem, kaj si nekdo v resnici misli o meni. Zato sem tudi sama takšna, da povem, kar mislim in kar imam v mislih. Ne ovinkarim in ne zavijam v celofan. Žal, takšna sem. Moja najboljša prijateljica pravi, da to lastnost najbolj ceni pri meni. Očitno pa me večina vas ne more takšne sprejet in vdala sem se želji množice. Pa saj je ok, mi je hudo, pa vseeno vem, da vam bo bolje brez mene, ker ne bi rada, da bi forum zamrl zaradi mene. Žal mi je, da nekatere mislite, da je z mano nekaj narobe (lumpa, flower, zimska, rebeca, netki,.....), da je nekaj narobe v moji glavi, medtem, ko v resnici sploh ne znate sprejeti sebi drugačne osebe. Tudi takšni obstajamo, ja. Ljudje, ki imamo druge radi, pa jim kljub temu povemo, kar mislimo, ker to je za nas iskrenost. Naš namen nikakor ni nekoga prizadet. In da, tudi takšni ljudje, navzven ostri in odločni, smo v resnici v sebi krhki in občutljivi. Zdaj pa še ena prošnja. Ali se katera javi, da bo odslej vodila sezname? Dokler ne dobim prostovoljke, bom jih urejala še naprej, ker sem to delo prevzela z vso odgovornostjo in ker bi bilo škoda zavreči toliko dela in truda. Upam, da se najde katera. Zbogom punce, lepo življenje želim vsaki od vas. Rada vas imam!
|