pety78
|
Mah, sem vam dala premalo informacij. No, bom od začetka, če se da kateri brati... Zadnje čase skoraj vsak dan doma pove, ko se pogovarjamo, kako je bilo v vrtcu, da ga je kdo udaril in da je on koga, ker mu je recimo igračko vzel. Skratka ni dneva, da se ne bi tepli. Tega prej ni bilo, res da so starejši... Mi je že omenil, da je Anica (vsa imena bodo izmišljena), torej vzgojiteljica udarila tega in tega, ter da je jokal. Ko ga vprašam zakaj, pove, da ni ubogal, da je bil lump, ni pa še tako, da bi navedel točen vzrok. Včeraj pa tudi pove, da ga je Uroš udaril. In smo se malo pogovarjali, predvsem Vid in Matjaž. Prišla sta do ugotovitve, da ga je Uroš udaril, ker mu je Vid vzel modrega džipa. Ma ga Matjaž vpraša, čigav je džip, Vid pa sveto zatrjuje, da je njegov. Nato mu poveva, da so igračke v vrtcu od vseh in da jo ima vsak nekaj časa. Skratka malo lekcije in tudi to, da nikoli ne sme udarit prvi, če ga pa kdo udari, pa lahko nazaj (tu je vedno dilema, kako otroka učit, ker nočemo, da se pretepa, niti, da je mevža in se ne zna ubranit). Danes pridem v vrtec, pa mi kar tam že pove, kar ni v navadi, da ga je Anica udarila. Meni je zavrelo. Pred tem pa me Anica vidi in tako v smehu pove, da je bil malo lump in da se je hecal, ko so se igrali. Ko sem želela, da mi pove, kaj misli s tem lump, a slabo ali kako, pa reče, da ne, da ni bil nesramno lump, ampak tako na hec. Pač malo se je zafrkaval. Aja, pa da je jokal, ker mu je nekdo žogo vzel. No, jaz Vida oblečem in se spomne, da nekaj vzame iz svoje škatle, ki jo ima v vrtcu....modrega džipa. Meni je ful šokiralo, ker je bil res njegov, saj občasno nesejo svoje igračke v vrtec. No, potem pa pride Anica. Jaz povem, kaj mi Vid reče, da tudi vsak dan pove, da se tepejo, torej da nekdo nekoga udari, pa reče, da ona ga ni, se vsede in Vidu začne saj veš, kako imamo z igračkami, da jih je premalo, bla, bla, bla, ....Pa jaz rečem, da to mi je kristalno jasno, mene zanima, ali otrok laže ali je res, da ga je ona udarila, ker želim vedeti resnico. Pa sprašuje Vida na tak način, da ni upal povedati. Ga jaz k sebi obrnem, vprašam, naj mi pove po resnici, če ga je Anica udarila, pa reče preplašeno Ne. Takoj za tem pa: "Anica, kaj si mi pa naredila to po glavi?" Pa ga še enkrat vprašam in je rekel, da bo atiju povedal. Zunaj pa je zopet rekel, da ga je udarla in mi dvakrat pokazal, kako. Jaz sem imela pa pred tem še debato z vzgojiteljico. Trdila je svoje, jaz sem zahtevala, da mi vse pove, potem mi je pa rekla užaljeno, prav če verjamete otroku. Sem skoraj popenila. Nato je sledil ostrejši pogovor. Povedala sem, da je moja dolžnost in dolžnost odgovorne matere, da verjamem otroku, vendar vseeno se želim prepričati, kaj je res, ker vem, da si otroci tudi preveć izmišljajo. In da sem zato tam, da to zvem, pa če se otrok laže, da mu tudi sama povem, da to ni prav. Potem je rekla, da je verjetno navajen, da ima vse, točno tako, kot da bi rekla, da je razvajen froc, ki ima doma vse, tu pač ne more biti tako. Uf, sem skor znorela. Ji jasno povedala, da ima glih toliko, kot ostali otroci. Nečesa več, drugega spet manj. Potem je že bila bolj prijazna z menoj, ko sem rekla, da se bom sestala s starši... Skratka, ne vem, bilo je še nekaj besed sem in tja, pa se mi ne da vsega pisati. Jaz Vidu verjamem, da ga je udarla.
_____________________________
|