Nogavica
|
Mi imamo podobne težave. Tudi mene pri drugih stvareh ne moti toliko kot pri hrani. Zato jo še vedno najraje hranim jaz. Vem, da bi zdaj že morala sama jesti, ampak vsakič, ko ji dam žličko v roko, naredi tako svinjarijo, naje se pa itak ne. Najprej paca z žličko po posodici, ker pravi, da kuha, zraven se malo trudi nositi v usta, ampak si večinoma po poti do ust žličko obrne, da vse pade dol. Na koncu obupa in začne z roko - ampak ne jesti, pač pa prelagati iz posodice na mizico, potem pa spet nazaj v posodico, zraven pa šteje. Čisto na koncu (če jaz prej ne pop**dim) si pa z roko začne tlačit v usta, kolikor je pač ostalo v posodici ali na mizi. Še večji problem imamo (spet) z njeni izpadi trme. Se mi zdi, da je bilo vmes že obdobje, ko je bila "pridna", zdaj se je pa spet vrnil. Uboga tudi skoraj nič. Ko si nekaj zapiči v glavo, naju totalno ignorira, ko ji hočeva kaj dopovedat. Na koncu jo morava fizično prestavit od prepovedane stvari, takrat pa itak znori in jo neseva zvito v lok, potem jo pa kar pustiva ležati na tleh in pustiva, da jo mine. V trgovini se v nekaj zapiči in ni šanse, da bo šla stran. Sva že poskusila ne iti za njo, da bi se ustrašila, ko bi videla, da naju ni in se vrnila, pa ne pali - mala gre po svoje in se sploh ne ozre, kje sva. Zaenkrat še najbolj zaleže, če ji rečeva "Dobro, Živa, midva zdaj greva. Adijo!" Takrat se ustavi in obrne, ampak na mestu trmari in joče. Prava smrklja je! Aja, glede njene višine - po mojem ni tako velika, kot je sestra namerila, ker itak ni bila pri miru. Jaz sem skoraj prepričana, da je manjša. Čeprav v kuhinji že sumljivo daleč seže na mizi in na pultu.
_____________________________
Živa - 22. 11. 2006 Tilen - 17. 10. 2009
|