snorlax
|
Jutro! 
Spala sem kot top do pol petih in zdaj sem spet tu. Kot ponavadi.
Kako je bilo včeraj. Čakala sem od 7.00 zjutraj, cela živčna. Potem so mi dali eno tako mini tini seksi spalno srajčko in haljo, ki sem jo komaj za silo zavezala skupaj. Hudiča, kaj nimajo nobenih debelih nosečk al kaj?! Na oddelku sem potem videla vsaj 5 takih, za katere si upam trdit, da jih je bilo več čez trebuh in rit kot mene.
No, v glavnem, potem smo čakale v tisti čakalnici, v sosednji sobi pa so sestre na stežaj zračile, tako da nas je treslo od mraza. Sreča, da sem imela vsaj zokne. Potem pa k eni sestri, pa k zdravnici, pa nazaj k sestri, pa nazaj v uno prvo čakalnico, pa .... in končno ob 10 na oddelek.
Do takrat sem že enim 5 osebkom povedala, da imam alergijo v zvezi z narkozo in naj pazijo. Ko smo končno prispele pred operacijsko, sem imela srečo (kot vedno), da sem dobila enga mladca - anestezista, ki so se mu roke bolj tresle kot meni.  In pol me ta tip še vpraša, če me je kaj strah. Nisem se mogla premagat in sem se začela režat, čeprav me je bilo strah kot cucka. In pol je iskal žilo tako dolgo, da je že prva bila fertik. Ko me je končno pičil, je ugotovil, da ni vredu in mi je začel iskat žilo na notrani strani roke. V tem času je že druga pacientka šla noter, njemu pa so se roke čedalje bolj tresle. O fak! In pol mi še tip reče: "Veste, gospa, morva pohitet, ona bo vsak čas fertik!" Mislim, halo! Toliko, da mu nisem rekla, če hoče, da se sama piknem, al kaj. Končno mu je uspelo najti žilo. In njemu je vidno odleglo. Je pa res uspel v zadnjem trenutku, ker sem že bila na vrsti.
Še prej me je spet prišlo gledat enih pet ljudi, katerim sem že ž-tič razlagala, da imam neko alergijo in da naj za božjo voljo pazijo, kaj mi dajo.
Noter je pa potem potekalo brzinsko. Vem samo, da sem se prestavila z vozička na posteljo, pa da so me vprašali za ime in priimek, potem pa občutek pristiska v glavi in besede anestezista: "Zdaj boste zaspali" in potem.... se zbudim v sobi. Sestra pravi: "Mama je klicala, če ste vredu"! Mislila sem si: "Pust me spat, tako mi je fajn!" In potem vsa zadremana iščem telefon, pošljem nekaj sporočil, da sem med živimi, nato pa gruntam, a mi je res rekla, da me je mama klicala al se mi je sanjalo?
No, čez eno uro sem bila čisto pri sebi in k sreči sem imela dve fajni ženski v sobi, s katerimi smo cel popoldan čvekale vse sorte in je čas kar hitro minil. Obe so morali sčistiti, ker sta bili nosečki, pa jima je plodek odmrl.
Zdaj pa posebej zate Jančika! Tudi včeraj sem se držala Montija. Še čaja nisem hotela pit in mi je Stanč moral prinest vodo in sadje. Edino zvečer, preden smo šle domov, sem pojedla solato in malo musake. Mislim, da sem se spremenila v obsedenko z Montijem.
Evo, pa sem vam malo zatežila z mojo bolnico. V glavnem osebje super, sestre ful prijazne. Jaz res nimam niti ene slabe izkušnje, pa sem bila že 4-tič na tem oddelku.
Me pa zdaj ni več strah narkoze. Vse je za nekaj dobro.
O tem, v kakšnem stanju je bila bajta, ko sem prišla domov, pa raje ne bi. Pa ne pretiravam, če povem, da sem morala najprej črepinje pospravit, da sem si lahko vzela kaj za jest. Me je že imelo, da bi šla kar nazaj v bolnico.
Vsem pošiljam eno  in en velik  z željo, da lepo preživite današnji dan.
< Sporočilo je popravil snorlax -- 8.3.2008 5:57:33 >
_____________________________
LANI: - 18 KG
LETOS: ????
|
Natisni
t! Natipkala sem pol strani, pa me je ven vrglo! 
. Mi tista rožca potem ni tolk pomenila kot tole 
