Nika v službi
|
Jutro!
Pety, si že poskenirala svojo sliko z dudo? To bi pa res rada videla.
In na kateri strani si zdaj? 
2ursae, mušja reberca, dolga pajkova noga.... Kaj so dobre, vredno zapomnit. Jaz ponavadi uporabim mašinca zagodi, tristo kosmatih medvedov, šmentana reč.... Nika seveda že vneto ponavlja. Če samo začnem "mašinca", ona hitro doda: "zagodi"!
Sicer pa glede tvojega vprašanja o skakanju v besedo, lahko rečem, da se jaz trudim Niki dotajčit, da se morava kdaj pa kdaj tudi z očijem v miru pomenit. Težavo imam edino takrat, ko prideva domov, jeva kosilo, cel dan se nismo videli, Nika ima toooliko za povedat, pokazat.... pa potem nikakor noče, da se midva pogovarjava za mizo, ampak hodi okoli naju, prinaša igrače, pa kavico, kuha za naju in zraven ponavlja "ne pogovarjat". Kar pomeni, da se midva ne smeva pogovarjat med sabo, temveč posvetit njej. Takrat jo poskušam kar najbolj upoštevat, saj mi je hudo, ko revica cel dan čaka, da smo tistih nekaj uric skupaj. In ker je takooo neznansko vesela, ko prideva domov.
Drugače pa ji kar dam vedet, da ne more biti ona vedno v središču pozornosti. Tako jo moram vedno na to opominjat v avtu (ker tudi tam ne mara, da se midva med sabo pogovarjava), pa na kakšni kavici.... skratka Nika je v večini primerov kar naporna glede pozornosti. Ne mara, da se ji ne posvečamo, hitro te začne komandirat, da se ne pogovarjaj, ampak pojdi k njej in se ukvarjaj z njo. Tudi če slučajno prižgem TV in kaj hočem pogledat (kar je pri nas oz. meni res izredno redek pojav!), takoj zahteva "mami, ne gledat televizije, pridi dol" (k njej na tepih).
Na splošno si drznim reči, da dokaj uspešno poskušamo balansirat in porazdeljevat pozornost. Odločam pa se v bistvu po občutku - včasih ima prednost Nika, včasih ji pa povem, da moram zdaj očiju nekaj povedat in da mora pač počakati.
Drug problem je telefoniranje, posebej seveda, kadar sva sami, jaz na telefonu, Nika pa prosta kot ptičica na veji. Dogaja se podobno kot opisuje Pia. Hura, mami me ne kontrolira, gremo v akcijo. Najnovejša cvetka: med mojim telefoniranjem je iz omare vzela memo in tiste drobne pisane žebljičke raztrosila po celi sobi, zatlačila mi jih je v majice, ki so na stolu zlikane čakale, da jih pospravim v omaro, pa pod omaro, v predale, pod radiator.... ni da ni. Ko sem zagledala, kaj pravzaprav dela, je bilo že mnogo prepozno.
Valla, mi imamo ta predavanja, praksa je identična vaši. Sem že enkrat pred časom omenjala ta predavanja in boren obisk s strani staršev. No, tudi jaz sem bila samo 2x do zdaj. V bistvu je tako, da so mi po tematikah skoraj vsa izredno zanimiva in bi kar na vse šla, ampak potem bi res lahko vsak teden hodila na neko predavanje (ker pri nas dobimo spisek predavanj ne zgolj v našem vrtcu, ampak v celi skupini Ciciban, v kateri je več vrtcev in posledično tudi predavanj, tematike se nekje ponavljajo, nekje pa so povsem različne, tudi gosti so različni). Tako pač marsikdaj kolebam med odločitvijo za predavanje in prostim časom, ki ga itak vedno primanjkuje. Ponavadi zmaga prosti čas. Žal.
Pia, kako si drzneš reči, da Nina ne bo hribovka, pa ti prehodi pol poti do Gorjancev?! Ej, mami, znižaj kriterije!
Barve na fotki pa so res zelo žive, ampak po drugi strani pa je dejstvo tudi to, da so izredno avtentično prikazane. Bunda je res živo rdeča, kapica in gleženjarji so vijolični (hm, tole bi res spadalo pod modni kiksi, ampak kaj ko imamo samo dve bundici - tole rdečo in eno svetlo modro, ki pa je zelo debela, tako da za tale obisk Portoroža ni bila primerna), v bistvu so vse barve zelo zelo realne.
Memole, ja, Mignon je tudi znan, v nedeljo je bil nabito poln. Tudi tam ni slabo, samo se vendarle ne more primerjati s Centralom.... Vsaj po mojem mnenju...
Aha, vdrt bobnič, torej. No, saj se meni tudi vdrt hudo sliši. Nisem vedela, da se zgodi "vdrtje", pa tale vakuum, o katerem pišeš. Smo imeli nedavno hudo vnetje srednjega ušesa, pa P ni nič omenila kakega vdrtja. No, človek se ves čas uči.... Upam, da bo Lara kmalu bolje in da te ne bo preveč jezila. In bravo za petko!
Mi imamo tudi že vse petke zunaj.
Včeraj smo bili pri frizerju z Niko. Tole friziranje je postalo prava milina. Tiste, ki se spomnite naših prigod ob prvem in drugem striženju, bi težko prepoznale sedaj tole madam, ki dokaj pridno sedi na konjičku (no, občasno seveda miga z rito in govori "hija, hija", potem pa razočarano ugotovi, da konjiček "ne uboga" ), včeraj je celo dovolila, da je poleg brisače preko ramen dobila celo pregrinjalo. Opa, res napredujemo. Gleda se v ogledalo, občudujoče smeje in čaka na liziko. To je treba potem takoj odvit in začet lizat. Itak je ne poliže niti do polovice, ampak lizika je pač glavna atrakcija pri frizerju. Jo bom poslikala in objavila, da boste videle našega "fantička" (Tažana, ta slika bo posebej za Aljaža ).
Včeraj in danes imamo res frizerski dan. Včeraj je šla k frizerju tudi babi, smo jo spotoma odložili v centru Ljubljane, pa potem pobrali. Še prej pa smo šli skupaj na kavico in tortico v Maxi.
Danes pa sva midva na vrsti. Jaz se moram pobarvat, ker imam že narastek, pa sivina tudi že lepo ven tolče. Bom videla, kaj me bo prijelo, ko bom v rokah držala tiste umetne laske in izbirala barvo....
Lep in uspešen dan, pa se pišemo še kasneje.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
...hmmmmm. Bo res treba na kako predavaje. 
, se mi je zdelo, da imam čist telečje noge, ko sva se ustavljali pri vsaki malenkosti, jaz sem bila ko jaga baba, ker sem imela roke polne listja, vejic, perja in papirčkov (mala je zelo ozaveščena
Potem je pa razložil celo biologijo od vrata do ušesa kako vse to not poteka in kako je povezano(ja kot da jaz vem mater kje je že biologija iz osnovne)
. Skratka, fotke prosim, da vidim meče, sulice, samostrele, oklepe, konje ... 
