hokejistka
|
Po dolgem času imam nekaj časa da se Vam javim še na tem forumu  . Danes je ravno teden dni odkar sva z julijo prišli iz P in počasi se navajamo drug na drugega. Vse je še zelo novo zame, bila sem tudi precej utrujena, spali smo bolj malo, dojenje še ni čisto steklo. Zdaj pa je malo boljše  .
moja porodna zgodba:
Na božični večer sva z  odšla na božično večerjo k mojim staršem, nato pa sem bila ob 21-ih dogovorjena za CTG v P. Tam me je babica tudi pregledla in mi malo odluščila čep. Povedala mi je da sem 2-3 cm odprta in da se bo porod verjetno pričel v roku 48 ur. Predlagala mi je, da greva malo na sprehod in da naj se zvečer stuširam s toplo vodo. To sem tudi naredila. Še zadnjič sem se s trebuškom sprehodila po okrašeni Ljubljani, nato pa pod tuš in v posteljo. Nič me ni bolelo, nič še ni kazalo, da se bo porod začel. Nato pa so me ob 3:30 zbudili nežni popadki. Malo sem še počila, nato pa vstala in se pričela malo sprehajti. Počasi sem jih začela meriti in ugotovila sem, da si sledijo nekje na 5, 6, 4 minute. Zelo različno. Imela sem občutek, da mi počasi tudi odteka plodovnica. Poskušala sem biti kar se da aktivna. Klicala sem v P in svetovali so mi, da dokler se plodovnica ne vlije, naj kar lepo doma počakam. Čakala sem, da so popadki na 5 minut trajali eno uro. Počasi sem zbudila moža, ki je na hitrico popil še eno kavo. Medtem se mi je vlilo še več plodovnice, zato sva se odpravila v P. Tam so me pregledali in odteklo mi je še malo plodovnice. CTG je risal zelo lepe popadke in sprejeli so me na oddelek, kjer mi je babičar dal klistir. Popadki so bili zmerni, niti ne tako boleči. V porodno sobo sem prišla okoli 7:30 zjutraj. Ugotovili so, da je otroček nekoliko večji in dobila sem flašo umetnih popadkov, da bi se lažje spustil. Dali so mi tudi masko in še eno stvar proti bolečinam v žilo. Med popadki sem bila čisto zadeta in sem imela občutek, da kar malo spim. Najhujši del se je začel, ko se je pričela mala spuščati in me je grozno bolelo, popadki zelo pogosti, babice od njiker. Moža sem prosila, naj mi pomaga, obema se je mešalo. Naša pupa je bila prevelika zame in pri iztisu so mi morali pomagat. Kar naenkrat se je v sobi znašlo najmanj 10 ljudi, še 2 pa sta gledala skozi vrata. Noge so mi namontirali v stremena. Ne me vprašat, kako to boli, če imaš ravno popadek. Potem so me še gor povlekli prav tako med popadkom. Skratka bolelo je kot hudič. Prerezali so me, in Julijo z vakumom potegnili ven. Babičar pa se mi je še na trebuh vlegel. Sam iztis ni bil nič prijeten in ostal mi je v slabem spominu. Poleg tega me je zagrabila še panika, ko sem videla, koliko ljudi se je gnetlo okoli mene: en anasteziolog, pediater, tri babce, pa še en zdravnik pa še kdo. Vsi so nekaj govorili in nisem vedela koga naj poslušam, ker jih je bilo toliko. No, pa smo preživeli tudi to in Julija se je rodila ob 11:31 težka 4055 g in velika 54 cm. Na glavici se ji ni nič poznalo, pa tudi oceno je takoj dobila 9. Zašili so me izredno lepo. Tudi šivi me niso pretirano boleli. Porod imam v lepem spominu, osebje v porodnem bloku zelo prijazno (oddelek je druga zgodba). Če bi bila naša pika manjša, bi rodila veliko hitreje, tako pa je porod trajal 4 ure, kar sicer tudi ni veliko. Julija je bila za mojo velikost kar velik dojenček in skoraj bi mi morali narediti CR, a so se zelo potrudili in rodila sem po naravni poti. Babca mi do konca ni hotela povedat, da me mogoče čaka CR, je nekaj oklevala in gledala, pa še zdravnica je prišla in tudi gledala. Na moje veselje so se le odločili na za naravni porod. No, to je moja porodna zgodba. Malo zmešana, kakršni so še danes moji občutki. Dojenje nama počasi teče in navajamo se drug na drugega.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
, tko da nisi edina. Gabriel pa je pravi mali maneken. 
. 
Prvič sem jo DoBila nekje po 6. mesecih. Tak da tudi na dojenje vpliva malo, kot da otrok čuti da je neka sprememba v mojem telesu. 
. 
. In da si se tako hitro spomnila na nas 
. Ja, za to, da si imela pa naravni porod, si pa res lahko hvaležna. Ker potem ni poti nazaj... Je pa moralo res bolet (imaš nedvomno visok prag bolečin) in izid je bil odličen glede na vakum. Bravo za Julijo in njeno devetico 
za Zojo in vaju. Dojenčki s kolikami so res bolj občutljivi. Moj ima nečaka, ki je prejokal uhuhu... V bistvu je celi buden čas prejokal, kaj jokal, tulil. In zdaj je najbrihtnejši fantič daleč naokoli in mu prav nič ne manjka 
. Tako da kar pogumno, bo minilo... 
. 
. Glede čišče, jaz jo imam še zdaj 
. Pa imam naslednji ponedeljek že pregled pri šestih tednih
. Nočka...
