violinski
|
Dan! Evo, jaz ne štrajkam, samo med vikendi ponavadi ne odprem računalnika. Razen če moram položnice plačat . Ampak tokrat sem čisto vse zamudila, menda, razen avtomobilskega zavarovanja, ki je šele konec meseca. Preprosto v novem stanovanju še nimam te rutine, da bi zvečer pred televizijo še položnice plačevala. Pol pa moram vstat, pa poiskat, kje sploh so (k sreči sem jim že našla mesto, kje se bodo nabirale tekom meseca), potem pa še žeton za online banko poiskat.... Skratka, po napornem delu je to malo prenaporno zame . Ja, seveda da se šalim. Kety, welcome home. Me veseli, da se je vse srečno izteklo, tudi pot in vse, ti pa verjamem, da si bila izčrpana. ZA junij sem tudi jaz. Od 2.6. dalje imam dopust, ampak itak nismo vnaprej planirali nikamor it, tako da mi je vseeno, kdaj. Se prilagodim. Verjetno je mišljena kaka sobota, na razpolago imamo torej: 2.6., 9.6. (ta dan je mogoče, da sem vsaj jaz že zasedena), 16.6, 23.6 in 30.6. Tako na hitro pogledano se še najbolj nagibam h 16.6. Sej navsezadnje ni treba, da imamo prav celodnevni piknik, lahko se dobimo samo na eni zelo zelo dolgi kavici Tia, držim pesti za službo! Nanka, tebi pa tudi, za tisto, ki si jo želiš. Haha, Jessy, če bi ti vedela, kolikokrat na teden sem jaz tako huda na enega od otrok..... Saj me ne jezita zanalašč (no, včasih le), ampak zadnjič npr. je Aljoša hotel risat pa je prijel prvo !!knjigo!! ki mu je bila pri roki in začel po njej vleči črte. Meni so pa knjige svete - pa že 1000x sem mu rekla, da lahko riše samo na papir in to tisti papir, ki mu ga data mami ali tati (da se ne bi slučajno odločil, da lahko po kakšnih položnicah ali podobnih dokumentih riše). Pa da ne boste mislile, da je risal v katerokoli knjigo - v ZVEZDICO ZASPANKO!!! K sreči se ni veliko poznalo, pa tudi mislim, da ne bo več. Če pa bo, bo pa pridiga jovo na novo, kaj pa morem. No, pa sem se malo za pravičnost še na Lano jezila, ker ga je gledala, kako riše, namesto da bi mu rekla, da ne sme risat v knjigo. Ona to že dobro ve, mi je že dve porisala. Ampak je vse skupaj trajalo par minut, ravno toliko, da je bil Aljoša naslednjih pet minut užaljen do neba. Zadnje čase, ko je užaljen, ali pa ko mu kaj rečemo, da ne sme, zapre oči in užaljeno našobi usta. Kot bi mislil, da če on mene ne vidi, da tudi jaz njega ne vidim . Sesedanje na tla smo končno prerasli, je bilo pa kar dolgo na sporedu. Se moram prav pohvalit - v soboto sva z možem šla v IKEO in sva jima kupila mizico in stolčke, pa sta jih takoj posvojila. Pa tiste zložljive košare za perilo. So že polne . Zdej pa žihr neham, da dam še drugim prostor za pisat..... Se še beremo!
|