Dragi dnevnik (in vsi ostali, ki sem vam dovolila pokukati vanj).

Malce prej sem vam razlagala o moji dragi, čisto drugačni nosečki, pa sem se odločila, da zgodbo kar nadaljujem, ker je z njo in ob njej res zabavno. Prejšnji zapis naj bo uvod v zgodbe in dogodivščine, ki jih zagotovo ne bo zmanjkalo in nekakšno pojasnilo za to, da se ne boste zgražali nad - včasih mogoče malce neprimernimi - izjavami bodoče mamice in mene, ki sem se označila za levo roko tistega, ki je vsaj polovično kriv za nosečniško stanje moje prijateljice (vsaj sem zapisala zato, ker se namreč še vedno nista zedinila, kdo je bolj kriv, da sta tisto zgodnje jutro spustila z vajeti svoje semenčece in jajčeca).

Danes je bil spet dan za nadvse smešne pogruntavščine in besedne sestavljanke, ki jih imava vedno na zalogi. Začela sem jaz ... Pravzaprav, če dobro pomislim, vedno (pre)hitro stegnem svoj jezik in še sreča, da me nosečka že zelo dobro pozna. Ker zadnje čase precej hitro vzhaja (da ne bo pomote, niti slučajno ni tu mišljeno vzhajanje v kakorkoli negativnem smislu, ampak čisto in samo nadvse lepe konotacije besedice vzhajati) in ker je minil od najinega zadnjega srečanja že debel teden, me je malce presenetila s svojo okroglostjo, zato si nisem mogla kaj, da ne bi spet (pre)hitro stegnila svojega ta dolgega: "Oooo, ti si se pa odlično našemila za praznovanje martinovega!" Temu je sledil pogled in nad glavo oblaček z vprašajem, jaz pa nadaljujem: "Zgledaš kot da si pojedla sod z vinom, ravno pravšnja odprava za ta čas :D!" Moja nosečka pa nikoli ne ostane dolžna, pa čeprav na svoj račun: "Draga moja, to je pa veliko boljša oznaka mojega trenutnega izgleda kot sem si jo jaz nadela včeraj, ko sem se označila za prisrčno žival - mroža :D. Sicer pa, saj veš kaj pravijo: eni ga pijete, drugi ga pa nosimo!"