nedelja, 29.11.2009
bolezen04
dolgo časa nazaj sem popisovala svoje ne tako dobre občutke glede izgube službe. Me je šokiralo, priznam. Vedno sem z zaskrbljenostjo in sočutjem spremljala osrednje novice delavk in delavcev, ki so delali v velikih podjetjih in nato izgubili službe, a sem si mislila da sem jaz vsaj nekaj časa varna. Saj je naše podjetje resda majhno, a kar močno. Potem pa poklic v pisarno in govori o tem, da si kar naenkrat ne morejo privoščiti dodatne osebe-beri mene.
To je bilo to, sedaj je ad acta. smo prežvečili vse takšne in drugačne občutke, sedaj pa s polno paro naprej. Kot sem že povedala, me je ta šok sesul tudi pri prehrani, saj takrat res nisem kaj preveč gledala na dnevni red prehranjevanja in tudi na to, koliko sladkarij pojem, saj je stres naredil svoje. vendar je bilo še slabše to, da sem se po ''tolažbi'' s sladkobo počutila le še slabše-občutila sem ogromno krivdo in prenapihnjen trebuh. Zato sem sklenila, da se vrnem nazaj na začrtano pot. Potem pa je sledilo to, da sem morala nekaj terapij prestavit zaradi nepričakovanih obveznosti-in nisem dobila varstva za mojega malčka, kot pika na i pa sem še zbolela. Pa ne za novo gripo, da ne bo kaj hudega:) Mislim, da je naše telo blazno pametno in pove, če se ravnosvesje poruši, kar se pri meni definitivno je. Moralo je priti do kolapsa, da se lahko na novo sestavi in premakne naprej. Tako me ta teden, ki prihaja čaka konec službe in nove terapije:) Za staro službo mi je žal le še, ker ne bo rednega dohodka, pa četudi ni bil ne vem kaj, obenem pa v mislih snujem nove brilijantne načrte in imam oči na pecljih za novimi priložnostmi:) Tudi pri terapijah gremo sedaj na polno, saj bomo vklučili še elektrolize, ki vsaj upam ne bojo tako hude kot se že samo ime sliši, in pa preso terapije, kar je pa čista uživancija. Glavo gor, prsi ven in migaj punca, pa bo svet takoj lepši:))
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.