V sredo po pustnem torku se za verujoče začne 40 dnevni post.

Za odločitev za post ni potrebna nobeno posebno versko prepričanje. Lahko ga izvedete tudi zgolj zato, da pustite telesu počitek - od kave, cigaret, alkohola, mesa... da se telo malo prečisti.

Logično je, da so pretežno vse "zapovedi" osnovane na dobrih temeljih zdravja, duhovne rasti, misli na sočloveka...

No, ne bom se ustavljala ob tem, da gre za več kot 40 dni... no, ali pa se bom, zakaj pa ne?!

Pre kakimi petimi leti sem se namreč prvič odločila, da se v postu odpovem nekaterim "razvadam". Za 40 dni sem črtala vse sladkarije, mesnine in alkohol.

Najlažje sem se odpovedala mesu, čeprav mi naposled ni ostalo dosti za jesti, saj kuhane zelenjave nisem marala, sirov tudi ne... zdaj pa mi je kar naenkrat zmanjkovalo idej, kaj jesti. Ker sem takrat še študirala je bil izbor vegi prehrane na študentske bone kar dober.

Zanimivo, od tistega leta dalje nisem več izbirčna. Jem vso zelenjavo in sire (no, olive mi še vedno nazarensko smrdijo :S).

Kar težko sem se odpovedala, prav grozno - alkoholu! Živela sem v študencu in... tisti, ki ste dali to skozi veste kako je to. Danes praznuje eden, drugič drugi, vmes je nešteto razlogov za nazdraviti. Pa dokler so okrog mene nosili vino je še šlo, borovničke narejene na teranovem likerju... jao, jao, sem jih morala vsaj povohat! Ampak sem zdržala.

No, sladkarije in prigrizki pa so tudi svoja pesem. Prišla sem do revolucijonarnega odkritja - post ne traja 40, temveč 47 dni! Presenečeni? Ugotovila sem, da se nedelje uradno ne štejejo v post. Osebno se mi zdi čisto prevelika potuha in prepričana sem, da si je tako, pred davnimi leti, duhovniška srenja olajšala post. Da so se ga vsaj ob nedeljah dobro nažrli... Kako sem prišla do tega odkritja? Ker sem že takooooo težko čakala kdaj bo konec, da sem preštevala vsak dan znova koliko dni je še do mamine potice! Ampak od tistega dne vem, da sem se sposobna odreči sladkarijam za 47 dni! In ponosna sem nase. In telo mi je hvaležno. Malo manj pa glivice, ki mi potem nekaj časa zaradi nizke doze sladkorjev, ne povzročajo konstantnih težav.

Ko se že ukvarjamo z raznimi čistilnimi akcijami, počistimo še telo. Omogočimo mu, da se prečisti samo. Postni čas je zares dober izgovor, da se čemu odpovemo. Sicer lahko to naredimo prav kadarkoli, če imamo pogum. Ampak meni v tem obdobju res najbolje uspeva.

Upam, da mi odpoved sladkarijam tudi letos uspe. In, da mi bo to tokrat koristilo tudi drugače (zanositev). Upam, da se ne spozabim in se odza 47 dni odpovem tudi alkoholu. Iz sočutja do vseh, ki trpijo zaradi njega. In, da mi uspe, ah jej, česa sem se še lotila - 47 dni zgodaj vstajati! Ah, jej, ah, jej...