Je kdo rekel, da slabo in deževno vreme ne moreta biti zabavna? Midva z Gajem sva mnenja, da to ni res. Ne verjamete? Potem bo najbolje, da se odpravite z nama in se sami prepričate. Vse kar potrebujete so topla oblačila in gumijasti škornji. Sprehodimo se do najbližjih luž in začnimo z zabavo. Sva vas prepričala? Midva greva, pridite.

 „Luža. Tam daleč,“ se veseli moj malček, ki dobro ve kam sva namenjena. Daleč za male nogice, a še vedno dovolj blizu doma. Dobro ve tudi zato, ker se jim vedno nevarno približuje, kadar se s psički sprehodimo mimo, moja naloga pa je, da ga skušam zavarovati pred tem, da bi s čevlji stopil vanje in se zmočil. Danes pa je bil drugačen dan. Luže so bile dovoljene. Vendar le s posebno opremo. Obula sva gumijaste škornje, se toplo oblekla in se odpravila, kajti danes je na vrsti skakanje po lužah.

 Ko sva se z malim navihančkom približevala omenjenem mestu, me je še vedno z dvomom v očeh opazoval in razmišljal: „Ali mami misli resno? Mi bo res dovolila skakati po lužah?“ Nekoliko nagajivo se je približal prvi luži. Čisto previdno je vanjo namočil nogico in me pogledal. „Kar izvoli Gaj, danes lahko skačeš po lužah, saj imaš obute škornje.“

In veselje se je začelo. Pravi mali plesalec stepa, vam povem. „Čof, čof, čofa čof!“ je voda škropila vse naokoli, moj mali sinko pa je bil srečen. Tekal je od luže do luže in ocenjeval njihovo globino, višine pljuskov in predvsem stopnjo zabavnosti. Zelo se je vživel v 'igro', moja edina skrb pa je bila, da se ne bo spotaknil in cel čofnil v vodo. Tako toplo pa spet ni. Na srečo se je vodni step končal brez tega, kljub temu pa je bil Gaj videti kot dečko, ki se je ravnokar vrnil z razburljive vožnje s kros motorjem: moker, blaten in zadovoljen.