Dolga je tale letošnja zima. Začela se je že konec novembra in njena belina je še kar prisotna. No, vsaj v naših krajih. V sredo sem se peljala na gorenjsko in reči moram, da sem bila zelo presenečena, saj do Jesenic nisem zasledila niti enega koščka bele odeje. Pri nas v Kočevju, pa je še vedno vse belo.

Le nekaj zasneženih centimetrov mokrega snega je ravno dovolj, da lahko naredimo snežaka. Tudi delno sankanje je možno. Prav tako ga je dovolj za kepanje. Kar pa je najbolj zanimivo, je seveda kopanje po snegu.

'Mojster Gaj', kot si moj malček zadnje čase reče kar sam, je navdušen nad kopanjem po snegu. Lopatka, ki je jeseni kopala po zemlji, je sedaj nadvse uporabna še na snegu. Tudi kidanje snega obožuje. Tako da imava kaj početi zunaj tudi kadar sneži. V družbi naših dveh kužkov pa je odkril novo zabavo. Metanje kep belim 'pesjanarjem', je lahko nadvse zabavno. Tudi Gaj vriska od veselja, ko ju opazuje, kako se podita za kepami. In za piko na i, še sam steče za njima, se vrže v sneg in naredi angelčka.

Res sem vesela, da živimo v deželi z letnimi časi. Veliko bolj zabavno je kot, če bi skozi celo leto, vsa leta, imeli enako vreme. Tudi igra bi kaj hitro postala monotona.