Vedno bol ko razmišljam, kje so se začele dogajati "slabe stvari" vedno pridem do tega, da je bilo to v srednji šoli. Nekako me folk ni sprejeu medse, čeprav jim nisem nič naredila in nisem delovala nedostopno. Samo v tem sem bila drugačna, da sem razmišljala malo drugače. Vsem je šlo samo za zabavo- pijačo, meni pa to sploh ni bilo pomembno. Bolj me je zanima prihodnost in kaj bom v življenju počela. Saj sem vsako soboto hodila žurat-pelsat, samo sem znala ločit zabavo od šole. To so bili časi, ko sem bila vsako soboto zunaj. Mogče se to sliši, kot da sem sedaj stara 50 let, ampak to še zdaleč ni res, pred kratkim sem dopolnila 21 let. V tem časi (1 letnik) sem spoznala tudi mojo prvo ljubezen s katero sva bila skupaj 3 mesce. Če sedaj pogledam nazaj, mi je resnično žal, da sva šla narazen, ker dečko je bil na mestu. Ne morem pa preboleti, dejstva, da me je pustil zaradi moje prijateljice, s katero je potem hodil 1 teden. Samo njemu res privoščim, da ima srečo v ljubezni, ker dokler sva bila skupaj je zame naredil vse. Ah... fantje, močno upam, da je na svetu še kakšen vredu fant, ki me bo sprejel takšno kot sem.