Že od nekdaj sem vedela, da sem posebna oseba. Zmeraj sem se rada smejala, rada sem pomagala drugim, bila sem kot "angelček", ki je na tem svetu za druge. Vedno so mi bili pomembni drugi, nikoli se nisem znala postaviti zase. Do 6-ga leta sem imela zelo lepo otroštvo, saj spominjam se ga tako. Potem pa je prišla ločitev med starši. Še danes ne vem razloga zakaj sta se ločila. Babi pravi, da zato ker se atiju (kar težko napišem besedo ati, ker zame to on ni) ni dalo ukvarjati z mano in mojo sestro; sestrična pa pravi, da je za vse kriva babi. Po vseh teh informacijah, sem se veliko spraševala, če sem mogoče nezaželen otrok, saj pri atiju, ker v to sem prepričana, da me ima mami najrajši na svetu. Veliko je še za napisat o meni in o mojih svareh. Vsake toliko časa bom kaj napisala, da bom lahko na stara leta brala moje misli in moje občutke.