sazi
|
Dan,
Lev uživa v dnevnem spancu - tudi meni ne bi škodil, pa se bom lotila kuhanja za vnaprej, da bo med tednom treba manj.
Danes je res lep dan, pa smo ga vseeno preživeliu kar tu nekje. Malo smo šli na hišo pogledat, pa na eno igrišče tam blizu, popoldne gremo pa v živalski vrt.
Tinkatonka - lušna sobica. Jaz zaenkrat pojma nimam, kakšno naj naredimo za Leva - bo pa res velik, tako da sem nam ni treba ukvarjat s pomanjkanjem prostora. Zaenkrat me bolj mori vprašanje, kako in kdaj naj ga navadim na navadno posteljo. Tu ni prostora, ko bomo pa v hiši pa ne vem, če je primerno, da ga istočasno preselimo in vzamemo njegovo posteljico, za povrh se mi pa zdi, da bi pri dobrih dveh letih in pol že moral spati v veliki postelji. Ah, kaj pa vem.
Tole z vrtci je pa res za bruhat. Tu v bloku imamo družino, kjer sta oče in mama oba na ivalidskem vozičku, pa imata hčerkico, ki bo kmalu stara 3 leta (če ni že ). Vlogo so oddali samo v enem vrtcu, kjer zraven stanuje babica in je v tem okolišu edini, kamor se res povsod lahko pripelje z vozičkom. Je šla takrat tja na razgovor, oddala vlogo, zdaj so pa 3 od zadaj na čakalni listi. So ji rekli, da zaradi invalidnosti pa res ne dobi dodatnih točk in da ni njihov preoblem, če ne stanujejo v bližini (do tja ni pa niti 5 min z avtom - res pa je, da sta bližje še 2 vrtca, ampak oba s stopnicami - kot rečeno, za in  . Zdaj se zanima za eno ful drago varianto, pa še na Viču je, ona ima pa služvo v Škofji loki (smo pa iz Bežigrada) - res ne vem, kje imajo pamet in srce, ko izbirajo otroke za vrtec. Je napisala pritožbo, zdaj pa čaka.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Stene so v istih barvah (dve modri, dve zeleni), samo da je v drugi otroški sobi okno na desni strani od vrat in ne nasproti kot v Anejevi. 
Ni poceni, dela pa zelo kvalitetno. 
Se mi zdi pa tako "odrasla"... Uh, kako naši sončki rastejo...
Js sem se ful ustrašila, takoj zbudila dragega, da sva pogledala, če je ok, mali pa nič - malo naju je čudno pogledal, rekel, da ga nič ne boli in zaspal. Zjutraj pa še vedel ni, da padel...
, za ene pol urce, potem je pa rekla da gre nazaj v svojo posteljo. Čez ene pol urce je spet prišla, tokrat k atiju, in se še malo pocrkljala
