Jenki
|
ribicau: tole s taščo pa le uredita. Midva sva bila pri njegovih starših, ko se je ta mala rodila. Saj jo moram kar pohvaliti po eni strani, ker je ona šla v akcijo za nakup benkic, šivanje posteljnine, naročila pene in teh zadev, ko nas je ta mala tako presenetila. Sem pa sama kriva, da nisem meje postavila, ko sva prišli domov iz bolnice. Pravzaprav mislim, da še en faktor zakaj nisem imela mleka je ravno zato, ker sem bila tako živčna v njihovi hiši. Starše imam v tujini in po eni strani je bila taščina pomoč dobrodošla dokler se nisem zacelila zaradi komplikacij. Po drugi strani pa se je preveč vtikala ampak ravno zato, ker sva ji to dovolila. Hormoni so me tudi dajali po porodu. Če se je ta mala začela jokati pri meni, mi jo je tašča dobesedno vzela iz rok. Namesto, da bi udarila po mizi, sem se umaknila. Sem šla v moževo staro spalnico v spodnji štuk. Že tako sem se počutila nepotrebna in nesposobna, ker nisem mogla dojiti. To je bila moja napaka. Ali pa ko je ta mala imela kolike. Jokala je vsak večer. Tašča pride dol, mojega moža nažene v lekarno po svečke, češ, da joka, ker se ni pokakala tisti dan. Jaz sem se potrudila, da bi ji razložila, da ona joka, ker joka vsak večer ob približno isti uri, ker ima pač kolike. Ali pa tudi kasneje, če se je ta mala jokala, je tašča dol priletela in nama jo vzela, da jo bo ona uspavala. Ne glede na to koliko misliš, da si trdega karakterja, te to sčasoma načenja in se začnes spraševati, če si res tako nesposoben. Priznam, da sem malo ljubosumna, ko ta mala njo kliče ampak koga bo pa klicala? Jaz sem šla nazaj v službo in je bila pri tašči od jutra do večera. Mi je pa film počil, ko je bila ta mala nekaj bolna par mesecev nazaj in jo peljemo k zdravnici. Mož je ravno imel strašno gužvo v službi in me je domov poslal z njegovima staršema, ker jaz ne smem ta male dvigniti. Tast je šel v dežurno lekarno v Kranj, tašča je pa dežurala zraven ta male, ki je ležala na kavču in jo nonstop božala. (Še zdaj se umikam kadar je ona zraven.) Ko je mož končno prišel domov, sta se spokala. Jaz sem ta malo potipala po čelu in je dobesedno gorela! Imela je 40,5 vročino in meni je šlo kar na jok! Kaj ni tega čutila, ko jo je tam božala ves ta čas?! Kako sem ji lahko prepustila oskrbo svojega otroka? Takoj sem šla banjo natočiti in sem morala moža prepričati, da moramo zbiti vročino. Mi je verjel, ko mu je dežurna pediatrinja v LJ rekla, da je treba tako vročino zbiti s klasičnimi metodami in ji takoj dati še dve svečki proti vročini. Vem, da ne smem primerjati ampak moja Mama bi opazila, da ta mala gori in bi že ona letela banjo naštimati ali rjuhe zmočiti. Še zdaj mi gre na jok. Nimam poguma, da bi ji rekla, da je to moj otrok in da jaz vem kaj je najboljše zanjo. Ko je bila pa ta mala še čisto majhna je tašča rekla, da naj uporabljam one čistilne robčke (ala Pampers, Nivea, itn.) za obrisati njene oči. Ne vem kaj sem mislila. Sploh nisem mislila. Pa saj imam več v glavi ampak v njihovi hiši sem čisto neracionalna. In sem ta mali oči obrisala s tistimi robčki. Revici so se oči tako vnetile. Tako mi je hudo, ko pomislim na to. (Ko sem svoji Mami povedala za to, je bila tako začudena, čes kako sem lahko to naredila, da bi morala sama vedeti, da so to same kemikalije. Tudi jaz se to sprašujem.) Včasih se mi zdi, da sploh nimam svoje glave, ko je ona zraven. Pa čeprav vem, da več vem kot ona glede teh zdravstvenih stvari. Najbolj sem na sebe jezna, ker se ne postavim zase. Zdaj sem se že preveč razjezila in preveč razložila. Kakorkoli že, to definitivno morata rešiti, ker dalj časa ko bosta počakala, hujše bo. (Believe me!)
|