Barbs
|
Punce, dobro jutro.... -
ta cajt, ko moj mali dremucka in posluša national geographic  ( čez dan se trudim, da ni v čisti tišini in je "z nami".... ful dobro mu je in res lepo dremucka), vas pozdravim in polupčkam. No maya2 je " rešena" , vidim pa, da "stara garda" še kar vztraja.
Glede copat - jaz sem s sabo vzela natikače, kar take, usnjene, ki so poleti lahko tudi za zunaj in res so mi prav prišle. Ker sem se vsaki dve uri šla umivat v tuš kabino in je tam okoli vse mokro ( 4 smo uporabljale isto kopalnico) .. Cimra je imela bolnišnične, pa je bilo živo sranje, ker je vsakič prišla z mokrimi, pa če je še tako pazila...Tako da, od vseh "svojih" zadev, ki bi jih potencialno vzele s sabo, copati resnično prav pridejo. Ostalo sem imela kar njihovo in ni mi žal. Tudi vložki niso tako zelo slabi, kot ene stokajo, se čist da preživet; po dva si daš noter, pa je. Sicer mi je dragi prinesel iz sanolaborja te ta nove vir, ta zelene, ampak bi šlo tudi brez. Pa labelo mi je zelo prav prišel, sploh ta prvi dan - čista dehidracija in posledično izsušene uste ( ful je toplo v sobah), nogavic sploh nisem rabila, ker je kuhalo sto na uro. Pa hidratantna krema za obraz je nepogrešljiva....
Drugače pa - nisem in the mood za nek popoln opis poteka poroda;bom kar neki nametala, une papirologije in klistiranja se mi ne da... je pa trajalo dlje kot sam porod... povem vam , da teorija o tem, da med popadki namenoma in čisto zares misliš na nekaj "drugega" zagotovo drži kot pribita. V bistvu sem se do doočene mere prav zabavala, kolikor se seveda da. Ne rečem, da ni bolečin, seveda so; in prav je , da vemo, ne tako kot jaz pri prvem porodu, ko mi je moja mama rekla "ah, to boli približno tako, kot kadar ne moreš kakat..." potem sem pa čisto zaprepadena mislila, da umiram, ker je pač bolelo neprimerno bolj...Ampak; treba je misliti tako, da čisto vse ženske boli, da vsak dan rodi ogromno žensk in da vse doživljajo podobno, pa da vse prenesejo te bolečine in da čisto vse povedo, da se jih takoj, ko zagledajo svoje  dobesedno ne spomnijo več. Res!
MarijaPO, meni so tako zelo pomagali zeleni travnički in morje, da kar verjet ne morem. Ko sem čutila, da prihaja popadek, sem si v mislih rekla : " ok, zdaj pa mal na travnik.... in sem razmišljala, kako "plavajo" marjetke, kadar piha veter... In trudila sem se, da sem zavestno sprostila spodnji del trebuha in res nisem bila pokrčena ! Rekla sem si, ampak dobesedno, v mislih " ti kar pridi popadek, vem da boliš, ampak boš kmalu nehal..." pri tem sem se ful zabavala na cajte in si dopovedovala, kok sem "ubrisana"... Potem sem se spomnila nekaterih naših debat, pa sanj MarijePo....  Moj dragi je rekel, da se mu je na cajte zdelo, da nisem lih ok, ker sem se kar neki režala vmes... Potem sva imela "zabavo", ker je spremljal popadke na ctgju.... "aha, je rekel.... zdaj bo, a ne..." Pa sem pokimala in predihala zadevo skupaj z mojimi mislimi.... Komentar : " uf, ta se je pa kot Triglav narisal!....." In jaz spet kimam.... Naslednji pride, moj komentar po koncu pa " ta je bil pa samo Pohorje.... a ne ...mal daljši, pa ne tok hud...." Oba sva se režala in naslednjih nekaj popadkov sva dala skozi veliko naših hribov in gora... No ja, ko je prišlo do Mount Everesta sem vedela, da je to to in tudi moj dragi je vedel, da bo to to... In res - Pušenjak sploh ni uhitel pridivjati z drugega štuka, kjer je bil nadzorni še pred pol ure me je pogledal in neki duhovičil o tem, da gresta z dragim še na kafe jaz pa naj mal štrikam; ker ni pričakovl, da bo tako hitro... Ko sem začela intenzivno misliti na malega in na to, da želim čimprej, pa ko sem bila povsem sproščena spodaj in brez strahu pred naslednjim popadkom, je steklo kot namazano.... REs pomaga punce, mislite na to, ko boste "na mizi"....
Babica Tatjana si je komaj uhitela natakniti rokavičke, ko je Aleksa že katapultiralo ven - med enim samim popadkom za potiskanje . Kar celega, ne samo glavico najprej   Babica je samo pogledala debelo, požrla slino pa rekla - o, saj je že tu... moj dragi je bil ves bled in nekaj momljal o tem, da je kar fajn...potem mu pa škarje kao niso delale, za popkovino prerezat - ampak to je že druga zgodba kot je posebna zgodba tudi ta, kako je na začetku moje porodne dogodivščine popravljal ctg v porodni sobi in zakaj bi dr. P želel imeti včasih namesto medicinskih pripomočkov kar kalašnikove
Skratka, do pol šestih sem glumirala okrog po porodnem bloku brez vsega - popadkov, bolečin... samo čakanje, da kaj bo... Ob pol šestih mi je dr. P predrl mehur, ker sem bila že 6 cm odprta, pa nič popadkov. Ob šestih so se začeli rahli popadki, čez pol ure so mi dodali par kapljic umetnih, potem je bla akcija.... petnajst do osmih je bil pa Aleks ven Le eno uro in pol sem bila torej konkretno na travničkih in ob morju
Tolk za danes, sem kar zmatrana - nisem več vajena tok nakladat... Aleks pančka k polhec, obrazček je ves spokojen in miren, vsake toliko cajta na play back mal pocuza v spanju .... Ful sem srečna
Pa še to - ne se bat, da ne bo mleka- jaz, stara mlekarica sem imela prve tri dni kar malo paniko... se mi je zdelo, da ni nič, le par kapljic - dejansko je blo tko - ko sva prišla domov, sem se napila kompota ; pa je steklo - zdaj ga lahko izvažamo - mleko (kompot pa tudi)...Tako da, ne se bat, mleo bo.... sam ne obupat takoj, pa takoj dat umetno....tudi naše joškice rabijo cajt, da se uredijo po novem....
Držte se, punce, pridem še kaj, ko me bo spet prijelo in ko bo cajt  
_____________________________
Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Ob sedmih nisem več zdržala, sem klicala frendico, je prišla pome in sva se šli malo zluftat
(ane MiaSophia), sej lepo da me pokličejo, ampak vsak dan... in dons k je rok, bodo navalili, GARANT
- me ni še nič strah! 
ko vas berem ....komaj že čakam da se pri nas to zgodi. Lepo se cartite in uživite pa držte pesti za naslednje majčice, ki smo še kar na listi čakanja. 
tolk smejal, ko je videl vse silne priprave in ko sem se zagnala po štengah navzgor... 
na sprehod. AMPAK - ko 
- oprosti, ker te nisem opazila, ampak sem bila z mislimi čisto drugje 
- smo jedli na 1h, začeli so se krči, hormoni so mi podivjali - so mi solze kar tekle poleg tega pa sem ostala še sama v sobi. 
