tintara
|
Pozdravljene! O, Zasanjana, pol sva pa soimenjakinji in sorokinji - uf, cuden izraz, ampak saj najbrz razumes. 1. 12. je 1. 12. in mislim, da nas je na ta dan kar veliko - ene 4 pomoje (Naja 3, pa mislim, da sem enkrat vmes zasledila se eno). Se opravicujem, ampak vcasih moram ful za nazaj prebrat, pol si pa ne zapomnim katera je katera cisto dobro. Vceraj sefa ni bilo vec, tako da se nisem povedala. Vrazeverje me vlece k temu, da sploh ne bi povedala do nuhalne, ampak problem je s terenom. Vem, da jih bom total zmedla, ce pridem po nuhalni, recem mene cez poletje ne bo vec na teren, pa se na bolnisko me podijo. Se mi zdi bolje, da bi vedel ze malo prej in bi si lahko vzel cajt za premislit koga zdaj poslat na teren, ali je treba koga zaposlit... Sam kaj ko cvikam, da bi slo pol spet kaj narobe. Ja, Zasanjana, jaz te popolnoma razumem v strahu, kot vidis. Saj ni da bi bil stalno prisoten, ampak se pa prikrade, ane. Glede izcedkov je pa takole. Ce vprasas mene, ni to nic nenavadnega. jaz sem ga imela do sedaj v vseh treh nosecnostih, v eni je napovedal splav. Ampak bil je drugacen kot una dva, nekam vlekel se je po papirju in kaj kmalu je prisel v kri. Pomoje, ce torej ne pride v kri v roku parih dni, ni panike. Se posebaj, ce je rumen!!! Ampak ni ga pa fajn gledat, tud jaz sem bila precej prestrasena, pa ceprav je bil rumen. Kaksno lepo vreme je zunaj, komaj cakam dopust. No, dosti je bilo nakladanja. Lep pozdrav, Tina
|