Skaana
|
Oj, drage moje čvekice . Sem komaj prigurala do sem. Super ste . Zdaj pa ne vem, če sem si vse zapomnila . NiLe - najlepša ti hvala, pa tebi Ugi tudi za ponudbo oblačilc. Verjetno sem zvenela čisto "na dnu" . Sam ni take krize, bomo že. Sam res sem mislila, da bom lahko kaj več porabila za Alekseja. Če pa kdaj kaj res ne bom imela, bom pa javila, prav? Dolina - brez skrbi za pranje oblačil. Itak boš imela od Zoje in dovolj za poln stroj od začetka. Pri meni je katastrofa. Hvala bogu, da mi še mami pomaga peglat, ker drugače ne vem... Torej, jaz perem Atenine in Aleksejeve cotke posebej z malo praška in brez mehčalca. Enkrat mi je samo naneslo, da nisem imela dovolj naših belih oblačil, pa sem jih dala kar zraven plenic in bodijev na kuhanje. Pa smo bili pač mi brez mehčalca. Aja, imam pa sušilca, ampak ga bolj malo uporabljamo, ker mami prisega na starinsko sušenje. Če hoče, pa naj suši, kajne? Jaz bom definitivno vse sušila v njem. Ker potem še likat ni treba kaj dosti. Glede sirupa železa. Jaz Ateni zdaj dajem en sirup za okrepitev imunskega sistema, pa ni ravno najbolj dober. In sem ji danes dala na sredo žličke majhen posušen sadež (ona misli, da so to bonboni), čez pa sirup. In je takoj spila dve žlički. Špacka, tvoj Špac ima kar prav. Treba je povedat, da se s takšnim načinom ne strinjate, mogoče hkrati pohvalite način ki je bil v jaslih in da veste, da otroci morajo biti "kaznovani", ampak ne s stanjem v kotu. To je bilo nam v šoli izrecno prepovedano, prav tako t.i. oslovska klop. Bi pa jaz to omenila na govorilnih, čisto spontano in prijazno. Pa mogoče še omenita, da sta preverila to pri drugih starših - tako bo ziher zaleglo, ker bo vedela, da so drugi s tem seznanjeni. Je pa tvoj Špac čisto podoben mojmu - moj je enkrat rekel Ateni, da če jo kdo vpraša, kaj si želi za rd, naj reče dinarčke, veliko dinarčkov . Sam res, mi nimamo več kam dajat igrač - se že prav bojim Ateninega rojstnega dneva Atena spi podnevi do dveh ur, zvečer pa ob desetih, enajstih ona še kar ne bi spala. Suzi, pri nas je isto, Atena pride iz postelje, ali pa se je sposobna eno uro dret mami, mami, mami, mami... Zadnjič je bilo tako, jaz pa sem Alekseja umivala in dojila . Pa je mela očija zraven, pa ni veljal... Tak da zdaj nimam energije, sem sama in zaspi zraven mene in Alekseja, kjer pač že sma, potem pa jo nesem v posteljo . Čez vikend pa je popoldne cela borba za spanje. Po navadi pali le, če se kdo zraven nje uleže in jo čoha po hrbtu... Pa še to ne vedno. Če pa ne gre spat, je pa tečka na kvadrat zvečer . Mojčca, sem klicala pediatrinjo, ki jo zelo hvalijo in ko sem omenila težavo in povedala, da so že v porodnišnici opazili, me je že kar naročila na terapije . Tako da v ponedeljek poročam. Aja, tista igrala so takšna, da je spodaj le ravna podlaga, ki jo dam na najino posteljo, ki je zelo trda. Tako da je čisto na ravnem. No, pa saj zdaj mi bodo vse povedali v ponedeljek. Glede spanja podnevi je pa kakor kdaj, včasih spi več, včasih nič... Bomo videli, očitno si še ni ustvaril neke rutine. Ampak ponoči pa spi, vedno, priden moj. In to mi je najvažnejše. Evo, zdaj pa moram Atenko brcnit spat , pa malega poskusit malce predramit (spet mi je po treh urah končno na rokah zaspal z dudo ) Ampak ga še moram umit. Na silo ga nikoli ne zbujam, le bolj glasna sem, in ponavadi zasliši svojo "zizo" še v tami . Lepo mi bodite
_____________________________
Mami, kdaj bo spet včasih?
|