tamala86
|
Živjo punce!
Res me že par mesecev ni bilo na forumu...zaj pa mislim, a je čas, da vam napišem mojo zgodbo,,da boste videle, da ne smete obupat!
Pred skoraj 4 leti, naju je razveselila najina princeska. Spočeta po naravni poti in razen slabosti vseh 9 mesecev, je nosečnst dobro potekala. Eno leto kasneje nepričakovano zanosim...malo je bilo panike, študentka, brez službe...in ogromno veselja. vse se je končalo v 8. tednu, ko sem morala na abrazijo, saj ni bilo srčka. Pa sva si rekla, zakaj pa ne...in se trudila ponovno zanositi. Po pol leta čudnih ciklusov, od bolečin v jajčnikih, do nerednih menstruacij, smo končno zagledali +. Nato čez par dni krvavitev in ugotoviev ginekologa, da nisem noseča. Mesec kasneje, neznosne bolečine v trebuhu in menstruacija, ki je trajala 15 dni. grem na urgenco, ugotovijo IMN in sledi laparo. Odstranili so mi en jajcevod, ki je počil in sem imela notranje krvavitve in med peracijo odkrili, da imam prirojeno nerazvit deni jajčnik in jajcevod - po domače - ne delata, ne opravljata svoje funkcije. V vseh letih odkar hodim ginekologu, to odkrijejo šele zdaj, čeprav se naj bi na UZ videlo, da je jajčnik zelo majhen. Z mojim počakava 3 mesece in se prijaviva v ambulanto za neplodnost pri dr. Reševi. sledijo pregledi hormonov - močno povišan FSH in zelo nizek AMH, jaz pa stara 25 let. Čisto šokirana , od nekdaj sem si želela veliko otrok, zdaj pa šok. Hvala bogu za tisto nagajivko doma, ker brez nje nevem kako bi šlo.
Nato pa v 1 letu 4 postopki, vedno le 2 ali tri celice, brez zamrznjenčkov. V 4. postopku, letos maja, pa sem imela 5 celic, zarodka so mi vstavili, 2 pa zamrznili. IN glej...prijelo se je. Ampak v 6. tednu SS. Ker me je vse to zelo utrudilo, psihično in fizično, sva rekla, da greva po zamrznenčke, potem pa nevem, če se grem še...In v septembru, z norim urnikom v službi in tik pred selitvijo, greva po zamrznjenčke. Čisto neobremenjena, nisem dosti upala, da bo uspelo...amoak glej 1 se je prijel. In sedaj veselo raste v mojem trebuščku...sem v 12. tednu in imam ta teden nuhalno...upamo da bo vse ok. Na začetku sem krvavela malo in imela hude krče, zato sem doma in ne delam ampak se je umirilo n se kar dobro počutim. Moja mala miška še ne ve, ampak ima grozno rada majhne otroke in že dolgo navija za družbo...in veva, da jo bo končno dobila! ;) :)))
Vsem, ki ste v postopku ali trepetate želim veliko sreče...in predvsem veliko +++++!
LP
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Joj, za vse trepetalke držim pesti in upam da vam bo uspelo pridelati same 
pošiljam cel koš 
, zakaj pa ne bi uspelo prvič, čist komot
je prišla v vsej svoji veličini... 
. Ampak kar pogumno v nove boje januarja
? No, ta je že nekje v kanalizaciji 
mesecev in na koncu zdravega
oz. čudežka
.
. Krčev pa nimam, ampak to jih nimam nikoli, imam zelo neboleče 
