|
tehnofil -> RE: Otrok ima v vrtcu samo enega prijatelja... (20.9.2013 10:03:32)
|
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333
...mali tega prijatelja ze skoraj maltretira - jz se cudim, kako ta to vse sploh zdrzi... nanj se dere, mu ukazuje, ga tudi tepe - predvsem pa se ne druzi z nikomer drugim.
...naj povem, da je sodelovanje z vzgojiteljicama izjemno slabo, vecinoma dajeta pripombe tipa "je drugacen", "impulziven", "se ne zna druziti", ... samo za primer naj povem, da onidve vztrajno trdita, da on nima ADHD, ceprav sva v obravnavi in hodiva k defektologinji na vaje. ...., ker name stalno letijo kake pripombe - sodelovanje, da bi kaj naredili in pomagali, je pa na nuli....
IZVIRNO SPOROČILO: metulj333
...na sestanku nisem izvedela NIC uporabnega. v bistvu vse neki v rokavicah, ...edino v odnosu do tega edinega prijatelja, ki mu na vsak nacin hoce dominirat - ce mu to ne uspe, se umakne ...
..., da ta jok NI izsiljevanje, temvec on NE ZNA nadzirat tega izliva custev ...
U glavnem, vso so ful slabi in ne naredijo nič, ti mati, si pa žrtev ker moraš vse sama.... Takšen sem dobil nekako vtis po vsem tem pisanju.
Za začetek naj ti povem, da imaš br.2 malega nasilneža s katerim se nihče ne bo hotel družiti, pa ti naredi karkoli hočeš. Zakaj prijateljeva otrok nasilje prenaša je pač druga stvar in vprašanje za njegove starše. Dejstvo je, da nihče ne bo vspodbujal otroka naj se druži s tvojim - da ga bo potem lahko "dere, mu ukazuje, ga tudi tepe".
Verjetno se boš tudi počutila zmagoslavno, ko boš "na papirju" dobila potrditev da ima ADHD. Potem boš vedno okrog hodila s tem papirjem in dokazovala drugim, kako je tvoj otrok drugače in da se morajo z njim posebej neki ukvarjati. Seveda ga boste potem filali s tabletami in bo mir.
Nisem zdravnik ampak toliko diagnoz ADHD kot jih je v današnjih časih ni bilo nikoli. Torej ne gre za fiziološko motnjo ampak mora ta motnja v večini diagnoz ADHD izvirati iz okolja. Otrok je najbolj naravna stvar, vedno reagira glede na okolje. Okolje pri njem pa si v prvi vrsti ti in tvoja družina, šele daleč potem je vrtec, šola, učitelji.
Tvoje pisanje vidim kot iskanje pomoči da bi razrešila problem. Vendar se mi zdi da vzroke iščeš pri vseh drugih prej kot doma. Vzgojiteljici sta krivi ker ne pomagata, psihiatri in psihologi so krivi ker ne ugotovijo kaj je narobe. Kasneje bodo v šoli vsega krivi učitelji, skratka vedno bodo vsi tisti, ki tvojega otroka ne razumejo. Le ti ga razumeš prav.
V prvi vrsti so krivi starši in njihova vzgoja. Otrok se samo odziva na to njegovo okolje. Vedi da si ti edina, ki se boš celo življenje ukvarjala s svojim otrokom. Nihče drug se ne bo. Še najbolj me čudi pa to, da se ti to, da se ta mali dere na "prijatelja" (ki ima mimogrede tudi eno veliko psihološko motnjo in njegovi starši, da to prenaša) in ga tepe, ne zdi toliko problematično da bi to preprečila, še razširila bi njegovo obnašanje do ostalih otrok. Normalno, da pri takšnih starših vzgojiteljice govorijo "v rokavicah". Nihče se ti ne bo upal, da je s tabo nekaj narobe. Še tu na forumu delajo isto.
Metulj333, nobene zamere nimam proti tebi, ne proti komu drugemu na forumu. Napisal sem to kar vidim iz tega kar si napisala. Ali me maraš ali ne mi je vseeno. Itako je to tvoje in vaše življenje. Dejstvo je, da brez neke poglobljene refleksije vzgoje, življenskega ritma družine in odnosov v družini ne bo izboljšanja. Otrok je le indikator, lakmusov papir, stanja njegovega okolja. Da je drugi otrok pomeni da je to "mamin" otrok t.j. da nosi in izaža čutenja matere (kakršnakoli že so in kakorkoli jih mati pred drugimi skriva). Praviloma je tako, ko se spremenijo starši in odnosi v družini se temu otrok takoj prilagodi.
|
|
|
|