ronja
|
Odvisno, kako je vse skup zgledalo: če je fant samo rekel, da si želi nekaj večjega in bi zato raši denar, da ga zbira za to dražjo reč, potem ne bi bila nič užaljena. Če bi rekel, da mi sploh ni treba prit, potem ne bi prišla, ker ne bi rada hodila nekam, kjer si me ne želijo. Tudi ne mislim, da so vse tete in vsi strici neke strašne figure v otrokovem življenju, z enimi se razumeš, z drugimi ne, sama si jih tudi nisem strašno želela na svojih rdjih, ker si pač nismo bili nekaj blizu. To je bolj za starše. Za otroke povabiš njegove prijatelje, pa tiste, ki si jih otrok res želi, včasih so to tudi tete in strici, dostikrat pa tudi ne.
V tvojem primeru pa bi vse skup prepustila možu - njegovi sorodniki so, on naj se odloča, kaj in kako bo. Sama z veseljem delam darila za nečaka in dokler sta jih vesela, bo tako ostalo:) in tudi ne poslušam lubija, ko pravi, da pretiravam;). Ampak če jih ne bosta več vesela in si bosta želela nekaj drugega, potem naj se on odloča, kaj pa kako.
Meni je babica hotela dat za 18. rd zlato verižico. NIkoli nisem nosila zlatih verižic, še zdaj jih ne. POvedala sem ji, da razumem, da je taka tradicija, da bi bila pa vseeno bolj vesela, če bi mi ta denar dala za inštrument, ki sem si ga res želela in šparala zanj. Lahko temu rečete strašna nehvaležnost, ker sem pač vnaprej povedala, da mi zlato ne pomeni, inštrument pa sem si res strašansko želela in varčevala zanj, ampak sama pač ne mislim tako. Tudi babica takrat kljub vsemu ni bila užaljena, ker sem ji pač lepo povedala, tudi verižice ne bi zavrnila, bi mi pa 100% stala v omari (dat je ne smeš, prodat je ne smeš, nosila je pa tudi ne bi) in se je sama odločila. Nisem hotela celega inštrumenta za darilo, samo bolj smiselno se mi je zdelo, da mi da toliko, kot bi dala za verižico, da dam na kupček zanj.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
