Anonimen
|
Punce, rada bi vam napisala nekaj v spodbudo, sploh tiste, ki se iz meseca v mesec "pofočkate" na nov seznam.
Najina zgodba se je začela pred dobrimi 6 leti, ko sva se zavestno odločila za otroka. Takrat sva bila stara 23 in 24 let. Jaz sem diplomirala, imela sem redno službo, on že v redni službi. Pa ti rečejo, tako kot že veste: eh, saj sta še mlada!!! Uf, kako sem sovražila to slišat, še danes sovražim. In tega otročka kar ni in ni bilo, mesec za mesecem obup, jok, spraševanje "kaj je narobe", vse okrog mene noseče, delo z najmlajšimi v vrtcu, zasovražila sem vse prijateljice, kolegice, znanke, sosede, sestrične....VSE KI SO BILE NOSEČE! Začela sva sexat le zato, da bi zanosila, pa še vedno nič. Nazadnje sva prigurala tako daleč, da se nama je še sex uprl. Grozno!!! In tako sem šla po letu dni k svoji G, ki me je napotila na HSG. Izvidi super, partnerjevi tudi. Dobila klomifen za pol leta. Še vedno nič. Napotena v Lj, k Dr. Ribičevi: tam se je pa čakanje šele začelo, čas pa beži. Najprej sploh prvi pregled, naslednič pregled hormonov, naslednjič branje izvidov od hormonov, potem poletje ko ne delajo, potem se naročiš ponovno, na posvet z ginekologinjo, ta svetuje Laparoskopijo, .... čas pa neusmiljeno teče. Čakaš na Laparoskopijo, jo dočakaš, opravijo, vse v najlepšem redu....po operaciji še vedno nič, pol leta so nama dal fore, pa nič. Potem se zopet naročim k dr. Ribičevi, se načakm, mi preložijo datum, spet čakam, in jo končno dočakam. Dobim napotnico za direktni IVF, ker je brez veze se matrat s temi IUI, ker je pač manjši uspeh. In končno se je začelo. Drage moje, po 5 letih muk, razočaranj, obupov, bolečine, stisk, psihiranja, kregarije...sva končno nastopila s postopkom v katerem sem pridelala 2 dobri celili pa 2 slabši. Tri so se oplodile, dve razvili in so mi jih vstavili. Danes je ena od teh celic stara 13 mesecev in sladko spančka v svoji sobici.
Pol leta po porodu, se odločiva da kar poskušava, saj tako ali tako nič ne bo, čeprav aja, pozabila napisat diagnozo: nepojasnena neplodnost! Poskušala sva, brez uspeha. Vmes sem šla po novo napotnico za ivf, vse že zrihtano (izvdi krvi, napotnice, bris, vse). Avgusta je  prišla prepozno, tako da sva padla v september, septembra potem nisva šla, ker nisva imela varstva za  , na rojstni dan se odločiva da letos ne greva v postopek, ampak šele spomladi. Odpovem evidenčno št., rekoč da nama bo itak ratalo po naravno poti. Oktober je bil poponoma zaseden z roj. dnevi vseh možnih, tako da časa za  skoraj ni bilo. Uspela sva celo 1X. In dva dni nazaj, v čet. zjutraj iz firbca naredim test, ker me je nekaj dni nazaj v levem jošku tako uščipnilo kot takrat ko sva se z odstavljali, in nalulam  , v sekundi.  NORO!!!
Drage punce, hočem vam povedat samo to, kar že same sebi dopovedujete! NE OBUPAT, nikoli, nikoli, nikoli. Za prvo sva pretrpela pre******kle******tih (oprostite izrazu) 5 let, za tole drugo sva pa samo enkrat slončkala. Si že mislim: pa dobro, pa kdo me ima za norca. Tako da Witch (tebe že dalj časa vidim tu gor) in ostale, borke ste! Taprave! Ampak to se poplača, verjemite. Dovolite si pomagat, dovolite si zjokat, skričat, dovolite si UPAT!!! Na koncu boste zmagale!!
Srečno vsem skupaj!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
NOSEČKE: 2 
USPEŠNOST: 6,06%
NAVIJAČICE::
. 
nasproti. Saj vem katere bodo verjetno obsojale, kako da se trudita za 
14 dni po tem, ko postanejo bradavice občutljive in to bi moralo bit jutri ali pa mogoče celo danes zvečer že. Treba počakaj, kaj pa drugega :) . 
