ursonok
|
Zdravstvujte!
anjas6
živimo v Španiji, tu so cene približno take. Pirine "prepečenčke" pa kupujemo v bio štacunah. Tukaj se jih dobi, tudi ajdove dobiš, ampak so precej dragi.
StepaPia
veliko je žensk, ki nima nobenih znakov. Niti bolečih prsi. Pa je vse v redu. V prvih dveh nosečnostih je bilo meni slabo šele v 8. tednu. Samo v tej mi je že od vsega začetka. No, moram priznat, da gre čedalje na bolje 
Danes je en čuden dan. Deževno, hladno. Tavelika je bila že zjutraj sitna, histerija za vsako malenskost. Tamali pa ni hotel jest oziroma je, ampak ful manj kot ponavadi. Zdaj oba spita, ampak vem, da se bo Abel še ene trikrat zbudil pred polnočjo - ker bo lačen 
Smo pa spekli kruh, šli plavat, potem je pa popoldne moj oba peljal nekam, da sem jaz lahko malo počivala, potem sem pa pospravila - sovražim pospravljanje! - in spekla jabolčni in makov zavitek  . (Kuho imam veliko raje.)
A mi lahko kdo razloži, v čem je "lepota" pospravljanja? Dobro, razen v tem, da je potem pospravljeno. Jaz sem že celo življenje navaden pujs, ker mi je pač vedno vse pospravila stara mama (živeli smo v isti hiši). Ta je tudi ves čas mojega otroštva in najstništva jamrala, da me ne bo nihče maral, ker sem tako neredoljubna  .
Na žalost je moj mož podoben tip, tako da imamo doma totalen svinjak. Sesamo recimo enkrat na par tednov. Ko se tamali plazi po tleh, je ves od prahu, las in ostale svinjarije  Ampak meni se res ne da pospravljat, v bistvu mi je škoda časa. Ko so otroci v vrtcu, delam, ko so doma, smo pač skupaj. Saj včasih organiziramo skupno pospravljanje, taveliki kar dogaja (pospravljanje, sesanje), ampak tamali še ne sodeluje, plazi se povsod in razmetava. Tako da potem celotna akcija pravzaprav nima smisla.
Na srečo pere, obeša itd. moj mož, likamo pa sploh ne, ker ni potrebe. Pa tudi če bi bila, verjetno vseeno ne bi .
V Krakovu sem skoz ponavljala, da bom plačala kakšni gospe, da enkrat na teden ali dva pride in naredi generalno. Tam je bilo to poceni! Pa nisem NIKOLI izkoristila, še ko smo se selili, sem bajto pospravila sama!  Zdaj mi je pa res žal.
Če bi imela malo več denarja, vam povem, da bi plačala pospravljanje. Uh. Edini "smisel" vidim pač v tem, da iz kaosa narediš nekakšen kozmos, in imaš po vsem tem občutek, "da danes si pa nekaj naredil". Če nekoga plačaš, verjetno nimaš tega finega filinga 
Je tu kakšna gospodinja-po-izbiri, ki ne samo, da ima rada čisto (to ima vsi), ampak ki tudi rada pospravlja?
Nosečnost/materinstvo in skrb zase
Že kar na začetku povem, da je to samo moje mnenje, ki ga skušam pač uresničevati pri sebi, za druge mi je pa vseeno, naj živijo kakor hočejo. A vseeno se človek včasih zamisli nad tem, kako drugi živijo in kaj delajo. Pač, živimo v družbi, nismo sami, in s tem ni nič narobe.
Torej, na Poljskem je ful žensk, ki se, ko zvedo, da so noseče, preventivno zavlečejo na bolniško, v posteljo, jedo tablete in vse, kar jim pride pod roko. Še vedno nekje velja miselnost, da "je nosečnost bolezen". Zredijo se recimo tudi po 20kg ali več, pa vse ves čas opravičujejo s tem, da je na prvem mestu pač otrok. V smislu, raje sem samo počivala, raje sem jedla več kot manj, da mu ne bi kaj manjkalo itd itd.
Ne razumem, če so tako obsedene z nosečnostjo, potem bi lahko že kje prebrale, da, če je seveda vse ok, redna telesna vadba zelo dobro vpliva tudi na otroka (enakomerno gibanje pri hoji, lahnem teku, plavanju itd.) mu že v maternici razvija čut za ravnotežje, po rojstvu pa imajo otroci mamic, ki so se redno gibale, manjkrat probleme s tonusom itd. Da ne govorim o zdravju same nosečnice. Če jedo zmerno in se gibajo, je manj možnosti za sladkorno, hepatopatijo, visok pritisk, zatekanje, krčne žile itd. itd.
Skratka, opravičevati nič-delanje in nekontrolirano pridobivanje na teži z "skrbjo za otroka", je nesmisel.
Tudi jaz sem rada suha, taka kot sem zdaj, se dobro počutim (čeprav nekateri pravijo, da sem "prisušena" - 168cm, 50-51kg). Jaz sem zdrava, kondicijo imam, dobro se počutim (no, razen zdaj, ko mi je slabo  ). Obleke so mi prav, lahko oblečem skoraj karkoli in sem si recimo znosna, ne boli me glava zaradi visečega špeha tu in tam. In zato se trudim, da sem v formi. Tudi v nosečnosti.
Čeprav je ta že tretja in se kar malo bojim, kako bo ...
Zadnjič smo bili na sestanku v jaslih pri malem. In tam je bilo še ostalih 6 ali 7 mam. In vse, čisto vse so zamaščene - ne glede na starost (od 25 do 40). Seveda je to njihova izbira, sicer tudi niso tako debele, da bi bilo re sškodljivo za zdravje, ampak vseeno ne razumem tega. Zakaj skoraj eno leto po porodu ta debelost. Mlade so, vidiš, da imajo zametke lepote na obrazu in telesu ... A realnost je drugačna: povsem brezoblične postave imajo. Imajo prsi, imajo pa tudi tako velike trebuhe, da tisto bolj pritegne pogled.
Ampak Španija je Zahod, tu ljudje jedo svinjarije - trgovine imajo ful velike oddelke s "pripravljeno hrano", ki jo folk na veliko kupuje. Tako da se ne čudim. Poleg tega pa je to še "zunanja kultura" - ljudje so vajeni jesti zunaj. Hrana zunaj pa vemo, kakšna je. Meni skoraj po vsaki boli želodec, razen po tisti v eko restavraciji. Sicer je malo dražje, a si včasih privoščimo. Tam kuhajo tako, da lahko gledaš, vse je sveže, na mestu pripravljeno, eko sestavine, malo soli in olja itd.
Včasih imam občutek, da ženske dostikrat tretirajo materinstvo kot izgovor: imam otroka - nimam časa. Kaj pa je pri tem, da razmisliš, kako in kaj boš jedel, potreben čas? Tudi za telovadbo ni treba, da hodiš 3-4krat na teden na fitnes. Superge gor in laufat po najbližji okolici. Zastonj in prav nič zamudno. Ko daš otroke spat, namesto da se zlekneš pred TV (baje ga večina ljudi še vedno ima doma), greš najprej za pol ure trimčkat. Potem tuš, potem ti pa itak ne bo pasalo jesti. Če je pa kuhinja za pospravit, naj se pa mož tačas malo pomuja - škodovalo mu ne bo .
Izhajam namreč iz prepričanja, da je najpomembnejši odnos tvoj odnos z Bogom (če si verujoč človek, drugače pač to spustiš ), potem je tvoj odnos z možem, potem pa tvoj odnos z otroki. To ne pomeni, da jih zanemarjaš (da ne bo spet kakšnih zgražanj, prosim). Gre le za to, da moraš skrbeti zase in za čustveno vezo z moškim. Iz tega otrok črpa zgled - po tem vzorcu si bo oblikoval samopodobo in iskal partnerje. Po tem vzorcu se bo orientiral v svetu. Če se tu spet vrnem k svoji poljski izkušnji - tam je cilj večine žensk ta, da ulovi tipa in da pripravi, da ji naredi otroka. Potem ga ponavadi odrine od sebe (ali pa se sam umakne) in se pretirano osredotoča na otroka. otrok ima tako popolnoma izkrivljeno podobo o svetu, o odnosih, poleg tega se duši v totalitarnem "mamičinem objemu". Ampak take mame so ponosne same nase, ker da se "žrtvujejo za otroka". Celo seksajo ne več, si morete misliti!
Jaz sem neizmerno hvaležna mojemu očetu za to, da je potrpežljiv do moje mame, da jo ima že celo življenje neizmerno rad (čeprav je naredil ful napak - bila sta zelo mlada, k sta me imela, 19 in 23 let), da jo skuša razumeti, čeprav je res neznosna . In tak je zame "normalen moški".
Tako da če je recimo tako, kot piše tana01, da se slabo počutiš v svoji koži (zaradu odvečnih kg, videza itd.) in da so zaradi tega "moteni" odnosi s partnerjem, moraš pač poskrbeti zase. Pa naj drugi pravijo karkoli - da si egoistka, da misliš "samo nase", da nisi odgovorna in kaj jaz vsem kaj še vse.
Jaz sem v 2. nosečnosti zgledala res dobro, še sama sebi sem bila neizmerno všeč (kar se redko dogaja) - in nisem poslušala nobenih očitkov, večinoma samo komplimente. Če pa je že bil kak čuden komentar, je šlo pa itak za foušijo . Se sploh ne sekiram.
Tako da upam, da se bom v tej N dobro počutila, da bo vse v redu (nobenih bolečin, odpiranj in drugih nevšečnosti), da bom lahko aktivna, kolikor mi bo pač čas pri dveh tamalih in delu dopuščal.
Sem imela pa danes sicer spet rahlo krizo ... Jaz sem samotar, vedno sem imela svojo sobo, kjer sem bila lahko v tišini, nikoli nisem delila prostorov z nikomer, šele zdaj z možem. In me dva otroka doma, ko je vse razmetan, kaos, dretje na vse koncih, sitnarjenje, vsak nekaj hoče, ko nimaš trenutka tišine ... čisto iz tira spravlja. Res se bojim, kako bo s tremi . Dobro, da jih je moj odvlekel ven - to mi je dalo ful energije, sama sem bila s svojimi mislimi in sem lahko veliko naredila. Celo gospodinjskega . Nisem jaz za preveč ljudi ... Ampak saj baje otroci enkrat odrastejo in gredjo ... takrat bo spet blažen mir
Zdaj grem pa poskusit zavitek ...
Držite se! Pa seveda skrbite  zase, kot mislite, da je za vas najbolje!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Saj ni problem, če nekdo reče, da on pa tega ne bi in ne bo počel, problem je, ker se ljudje čutijo ogrožene in potem začnejo žalit vsepovprek tiste, ki so drugačni kot oni.
. In ker razen naju, nekaj časa ne bo vedel nihče, sem se odločila, da pa bi rada to delila vsaj z vami
. Še malo, pa ga bom tudi jaz :). 
Kožo sem dobila ful suho, sem taka ko da prhljaj z mene dol leti in se bom očitno mogla začet mazat z losjoni. Ustnice tolk presušene, ko da sem bla 1 teden na Aljaski, dlani pa tut.. 
Načeloma pa mi je čist vseeno kaj bo, samo da nam rata zdravo do konca
